<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=97488"><dc:title>ANALIZA SODB PRI RAZMEJITVI PRISTOJNOSTI MED EU IN DRŽAVAMI ČLANICAMI</dc:title><dc:creator>GOD,	NIKA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhelj,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razmejitev pristojnosti</dc:subject><dc:subject>izključne pristojnosti EU</dc:subject><dc:subject>deljene pristojnosti med EU in državami članicami</dc:subject><dc:subject>dodatne pristojnosti EU</dc:subject><dc:subject>tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti</dc:subject><dc:description>Razmejitev pristojnosti med EU in državami članicami je določena v PUE in ponazarja razmerje med skupnostjo in njenimi deli. Zanjo velja načelo prenosa pristojnosti, ki določa, da ima EU pristojnosti, ki so jih države članice prenesle nanjo. Za nadzor izvajanja pristojnosti je s PEU veljalo načelo subsidiarnosti, pri katerem EU deluje na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti samo, če države članice ne morejo doseči ciljev predlaganih ukrepov in se le-ti lažje dosežejo na ravni EU. V načelu sorazmernosti oblast ukrepa samo toliko in tako, da je ukrep nujen, torej je sorazmeren cilju. Vrste pristojnosti so določene v pogodbi, in sicer se delijo na izključne pristojnosti EU, deljene pristojnosti med EU in državami članicami ter na dodatne pristojnosti. Kjer ima EU izključno pristojnost sama, izdaja in sprejema akte, države članice posežejo le v primeru, če jih EU pooblasti za njihovo izvajanje. Pri deljeni pristojnosti tako EU kot države članice izdajajo in sprejemajo akte, torej tam, kjer EU ne izvaja, izvajajo države članice. Pri dodatnih pristojnosti EU sprejme ukrepe za podporo in uskladitev ukrepov držav članic. V magistrskem delu me je zanimalo, koliko sodb je bilo vloženih proti državam članicam zaradi neupoštevanja nadoblasti EU, kar se šteje za kršitev pogodb. Evropska komisija je predlagala Sodišču EU, naj ugotovi, ali posamezna država članica izpolnjuje naložene obveznosti EU. O tem, ali je tožba obsodilna oziroma oprostilna, je odločalo Sodišče EU. Osredotočila sem se na tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti držav članic v letih 2013–2016 glede na področja izključnih, deljenih in dodatnih pristojnosti.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-26 09:35:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97488</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
