<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=97484"><dc:title>Nova pravna ureditev sklepanja koncesijskih pogodb</dc:title><dc:creator>Burnik,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirnat,	Rajko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>koncesije</dc:subject><dc:subject>Direktiva 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb</dc:subject><dc:subject>neposredni učinek</dc:subject><dc:subject>Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP)</dc:subject><dc:subject>Zakon o podeljevanju koncesij</dc:subject><dc:subject>portal javnih naročil</dc:subject><dc:description>V magistrski diplomski nalogi obravnavam novo – enotnejšo in prožnejšo – ureditev podeljevanja koncesij, zajeto z Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb, katere namen je vsem gospodarskim subjektom zagotoviti enakopraven položaj pri oddaji celovitih poslov in dolgotrajnejših pravnih razmerjih z javnim sektorjem. V Sloveniji področje koncesij kot krovni zakon trenutno ureja leta 2006 sprejet Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP), katerega uporaba je otežena, saj ne sledi uveljavljeni pravni terminologiji in je nomotehnično zelo pomanjkljiv predpis. Poleg tega je veljavni ZJZP pomanjkljiv in v nekaterih delih neskladen z novo Direktivo, ki bi jo bilo treba v slovenski pravni red prenesti do 18. aprila 2016. Tako je poenotenje pravil za podeljevanje koncesij glavni cilj novega Zakona o podeljevanju koncesij, ki je v pripravi. Zaradi nepravočasnega prenosa Direktive pa se zastavlja vprašanje, katere določbe uporabljati v obdobju do uveljavitve omenjenega zakona. Pri preučitvi dveh primerov podelitve koncesije sem ugotovila, da je bil postopek izveden predvsem na podlagi določb ZJZP in tudi Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) ter posledično v nekaterih delih neskladen z Direktivo. Zgolj v primeru ene od obravnavanih koncesij je bil postopek v precejšnji meri izveden skladno z določbami novega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki je ob smiselni uporabi skladen z Direktivo 2014/23/EU. Slednja je namreč del istega svežnja ukrepov kot direktivi, ki sta bili povod za sprejetje ZJN-3. Neusklajenost veljavne slovenske zakonodaje z evropsko Direktivo koncedentom povzroča nejasnosti, katere določbe uporabiti v posameznem primeru podelitve koncesije, kar prispeva k dokaj različni uporabi določb v praksi.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-26 07:15:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97484</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
