Uporaba rastlinskega gradiva za različne postopke rekonstrukcij baročnih parkov v SlovenijiZelič, Živa (Avtor) Schmitzer, Valentina (Mentor) Kučan, Ana (Komentor) baročni parkkulturna dediščinarastlinsko gradivorekonstrukcijaDornavapušpanOb obnovi vrtnoarhitekturne dediščine v Sloveniji se pogosto srečamo tako s pomanjkanjem zgodovinskih virov kot tudi degradirano (pogosto popolnoma uničeno) spomeniško substanco. Restavracija spomenika tako v danih primerih ni več mogoča, zato se obnove ponavadi lotimo z delno rekonstrukcijo (kolikor je le mogoča) in poustvaritvijo. Da je obnova kar se da avtentična poskušamo originalu približati čim več mentalin in fizičnih atributov. Naloga se sprašuje, kako je pri obnovi material (bolj konkretno rastlinsko gradivo) lahko zamenljiv, da je le ta še avtentična. Analizirala sem lastnosti originalnega rastlinskega gradiva baročnih vrtov Slovenije in jih primerjala z rastlinami, ki v času baroka še niso bile v uporabi, danes pa zaradi nizkih stroškov zasaditve in vzdrževanja zasedajo pomembno mesto v vrtni umetnosti. Ugotovila sem, da bi jih ob predpostavki, da je vrsta rastline v baročnem vrtu zgolj sredstvo za doseganje cilja in sporočilnosti, lahko uporabili namesto nekaterih originalnih sort uporabljenih v baroku. Primer zasaditvenih načrtov z različno izbiro rastlinskega gradiva prikažem na primeru našega najslovitejšega baročnega parka v Dornavi.[Ž. Zelič]20172017-10-22 07:15:10Magistrsko delo/naloga97197sl