<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96965"><dc:title>Ugotavljanje stanja prehranjenosti v domu starejših občanov – klinična študija</dc:title><dc:creator>Ostrožnik,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pandel Mikuš,	Ruža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vičič,	Vid	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>starostnik</dc:subject><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>nedohranjenost</dc:subject><dc:subject>podhranjenost</dc:subject><dc:subject>MNA</dc:subject><dc:subject>bolezni</dc:subject><dc:description>Uvod: Staranje je proces, ki zajema strukturne, funkcionalne in presnovne spremembe. Število starostnikov se v zadnjih letih povečuje. V hierarhiji osnovnih življenjskih potreb po Maslowu je prehrana uvrščena na isto raven kot zrak. Za doseganje optimalnega prehranskega statusa je potrebno prilagoditi vnos hranil, s povečanjem ali zmanjšanjem le-teh. Nedohranjenost ali nevarnost za nedohranjenost je pogosta težava med stanovalci v domu starejših občanov. Da bi preprečili nadaljnje slabšanje zdravstvenega stanja, je potrebno izvajati presejanje prehranske ogroženosti redno in na podlagi rezultata tudi ukrepati. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti stanje prehranjenosti v izbranem domu starejših občanov. Metode dela: V raziskavi smo uporabili MNA vprašalnik v slovenskem jeziku ter izvedli osnovne antropološke meritve (telesna teža, telesna višina, obseg nadlahti in kožna guba). Raziskavo smo izvajali v domu starejših občanov v osrednji Sloveniji, v študijo smo vključili 97 stanovalcev. Rezultati: Orientacijski status prehranjenosti nam pokaže, da je skupno gledano 45 stanovalcev (46,4 %) normalno prehranjenih, 43 (44,3 %) stanovalcev pa je v tveganju za nedohranjenost. Nedohranjenih je 9 oseb (9,3 %). Ocena prehranjenosti stanovalcev je pokazala, da je 35 (36 %) stanovalcev normalno hranjenih, 12 (12 %) je nedohranjenih. Več kot polovica, natančneje 50 (52 %) stanovalcev, je v tveganju za nedohranjenost. Osebe, ki glede na MNA vprašalnik, sodijo v skupino nedohranjenih pa so povprečno najstarejši (87,9 let). Razprava in sklep: Dokazano je, da je nedohranjenost velik problem v svetu in da se premalo oziramo na ta problem. Predvsem starejše osebe so nagnjene k tej problematiki, v naši raziskavi lahko vidimo, da starejši kot so stanovalci, slabši je njihov prehranski status. V naši raziskavi smo ugotovili, da je večina stanovalcev v tveganju za nedohranjenost velika večina le-teh je v večini dnevnih aktivnosti odvisna od naše pomoči. Uporaba presejalnih testov za oceno prehranjenosti je slabo poznana in uporabljena v praksi, kar bi bilo potrebno spremeniti.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-18 07:15:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96965</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
