<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96963"><dc:title>Primerjava instituta izčlenitve z vidika splošne gospodarske in insolvenčne zakonodaje.</dc:title><dc:creator>Uršič,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simoneti,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Statusno preoblikovanje</dc:subject><dc:subject>delitev</dc:subject><dc:subject>izčlenitev</dc:subject><dc:subject>prisilna poravnava</dc:subject><dc:subject>insolventnost</dc:subject><dc:subject>finančno prestrukturiranje</dc:subject><dc:description>Izčlenitev  predstavlja relativno nov institut statusnega preoblikovanja oziroma načina delitve gospodarske družbe v slovenski gospodarski zakonodaji. V splošno gospodarsko zakonodajo se je institut izčlenitve uvedel šele leta 2008 z novelo zakona ZGD-1B. Ključna razlika med izčlenitvijo in drugima oblikama delitve družbe je v imetništvu deležev v prevzemni ali novoustanovljeni družbi, saj deleži v prevzemni ali novoustanovljeni družbi pripadejo prenosni družbi sami in ne njenim družbenikom ali lastnikom. 
Šele s predzadnjo novelo ZFPPIPP-F z začetkom veljavnosti konec leta 2013 in kot odgovor na težave, ki jih je slovensko gospodarstvo utrpelo v nedavni gospodarski krizi, pa se je v insolvenčno zakonodajo uvedel institut reševanja insolvente družbe s finančnim prestrukturiranjem z izčlenitvijo, ki se izvaja v postopku prisilne poravnave. Ključni namen ukrepa je ohranitev zdravih jeder v insolventni družbi, omogočanje njihovega nadaljnjega poslovanja ter njihova prodaja z ozirom na čim boljše poplačilo upnikov. 
Namen magistrskega dela je primerjati ureditev instituta izčlenitve v gospodarski in insolvenčni zakonodaji in predstaviti ključne razlike med ureditvijo v obeh zakonih. Krovna ureditev izčlenitve je vsebovana v ZGD-1. Ureditev v ZFPPIPP glede izčlenitve napotuje na smiselno uporabo določb ZGD-1. Vseeno pa obstajajo razlike v ureditvi, ki so posledica različnih okoliščin, v katerih se izčlenitev izvaja. Različna ureditev v obeh zakonih je posledica prilagoditve instituta za uporabo v insolvenčnem postopku, saj v nasprotnem primeru, ob popolnem sklicevanju na uporabo določb ZGD-1 o izčlenitvi, njegova uporaba v insolvenčnem postopku ne bi bila mogoča ali smiselna. Vsekakor pa uvedba izčlenitve pomeni pozitiven premik v razvoju slovenske gospodarske in insolvenčne zakonodaje.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-18 07:15:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96963</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
