PRISOTNOST STRESA NA DELOVNEM MESTU V JAVNEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTIPEJANOVIĆ, NEVENA (Avtor) Stare, Janez (Mentor) stres na delovnem mestudejavniki stresaposledice stresamoški/ženske in stresstarejši/mlajši zaposleni in strespreprečevanje stresaStres na delovnem mestu predstavlja (za organizacije in posameznika) velik izziv današnjega časa, saj vpliva na zdravje in zadovoljstvo posameznika na eni strani ter na uspešnost organizacije na drugi strani. Pomembno je, da se organizacije zavedajo resnosti tega pojava in izvajajo ustrezne ukrepe proti stresu, saj na ta način skrbijo za dobro počutje svojih zaposlenih, ki so neločljivo povezani z uspešnostjo in učinkovitostjo organizacije. Cilj naloge je bil ugotoviti kritične dejavnike stresa, ki se pojavljajo na delovnih mestih v Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ter predlagati izboljšave za odpravljanje posledic stresa, obenem pa predstaviti ranljive skupine, ki so bolj dovzetne za stres. Raziskava je pokazala, da na delavce najbolj negativno vplivajo naslednji dejavniki: obseg dela, časovna stiska, premajhna plača, možnost napredovanj, odsotnost nagrajevanja in nadurno delo. Pri tem so rezultati pokazali minimalne razlike v doživljanju stresa pri moških in ženskah ter starejših in mlajših zaposlenih. Pri pisanju diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s študijem domače in tuje literature, z metodo analize in anketnega vprašalnika pa je bilo ugotovljeno trenutno stanje prisotnosti stresa v JSKD. Iz analize stanja in pridobljenih rezultatov lahko vodstvo organizacije opravi še bolj poglobljeno analizo kritičnih dejavnikov, ki najbolj povzročajo stres pri zaposlenih, ter tako razvije sistem rešitev, s katerimi bi prisotnost stresnih dejavnikov zmanjšali. Pri tem bi bilo smiselno, da bi več pozornosti namenili tistim skupinam zaposlenih, ki učinke stresa občutijo močneje. S tovrstnimi ukrepi bi se organizacija lahko uspešno izognila škodljivim posledicam, ki jih prinaša stres na delovnem mestu, s tem pa bi poskrbela za dvojno korist. Zaposleni bi na svojih delovnih mestih predstavljali bolj zdravo, operativnejšo in učinkovitejšo delovno silo, zaradi katere bi organizacija občutila večjo poslovno korist in izboljšane delovne rezultate v poslovanju.20172017-10-13 12:25:02Diplomsko delo/naloga96743sl