Poškodbe z električnim tokom in prva pomočNovak, Aljaž (Avtor) Slabe, Damjan (Mentor) Dolenc, Eva (Komentor) električna opeklinaelektrična značkatemeljni postopki oživljanjaprva pomočUvod: Elektrika je pretok atomovih elektronov skozi prevodnik. Električne opekline so hude poškodbe, ki v večini prizadenejo mlade moške in jih je možno preprečiti. Pri prvi pomoči je potrebno prekiniti stik z električnim tokom in poskrbeti za varnost reševalca ter poškodovanca, nato sledijo nadaljnji ukrepi prve pomoči. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti znanje prve pomoči pri električnih poškodbah med delavci zaposlenimi v Elektro Ljubljana, DE Trbovlje. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni spletni anketni vprašalnik, katerega smo oblikovali s pomočjo orodja za spletne ankete 1ka. Obsegal je 14 vprašanj, pridobljene podatke pa smo kvantitativno obdelali. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 79 zaposlenih v Elektro Ljubljana, DE Trbovlje. 44 % zaposlenih se je zadnjega tečaja prve pomoči udeležilo pred več kot petimi leti. Številko službe 112 pozna 94 % anketiranih. 53 % anketiranih bi pravilno oskrbelo rano povzročeno z električnim tokom, saj za hlajenje ne bi uporabili vode. 99 % bi najprej poskrbelo za svojo varnost. 66 % anketiranih se za 5 začetnih vpihov ne bi odločilo, 56 % bi jih najprej oživljalo 1 minuto, šele nato bi poklicali 112. V 97 % poznajo razmerje 30 : 2 med stiski prsnega koša in vpihi. V 91 % so mnenja, da bi avtomatski eksterni defibrilator znali uporabiti. Ob sumu na poškodbo vratne hrbtenice bi 75 % anketiranih ravnalo pravilno. 80 % bi premaknilo poškodovanca s sumom na poškodbo vratne hrbtenice samo, če bi bilo to potrebno zaradi reševanja življenja. V enaki situaciji bi nezavestnega bolnika, ki diha, s sumom na poškodbo vratne hrbtenice na bok (položaj za nezavestnega) obrnilo samo 38 % anketiranih. Razprava in zaključek: Anketirani poznajo teoretične osnove temeljnih postopkov oživljanja in oskrbe opeklinske rane povzročene z električnim tokom. Pri vprašanjih, ki zahtevajo več konkretnega znanja, npr. o položaju ob sumu na poškodbo vratne hrbtenice pa je znanje pomanjkljivo, sploh ker gre za ukrepe, ki rešujejo življenja in odločajo o nadaljnji oskrbi poškodovanca. Menim, da bi bilo potrebno tečaje prve pomoči obnavljati na vsaki dve leti.20172017-10-13 07:16:50Diplomsko delo/naloga96739sl