Delo reševalca in dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezniJurkovič, Urška (Avtor) Starc, Andrej (Mentor) diplomska delazdravstvena negareševalcisrčno-žilne boleznistresdebelostdejavniki tveganjanujna medicinska pomočUvod: Urgentna medicina je osredotočena predvsem na zagotavljanje kakovostne nujne medicinske oskrbe in pomoči. Ker je pojav nesreč nepredvidljiv, mora biti nudenje nujne medicinske pomoči prisotno 24 ur na dan. Izmensko delo pa ima številne negativne posledice za zaposlene. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, raziskati, v kolikšni meri so reševalci, ki delujejo na terenu, izpostavljeni omenjenim dejavnikom tveganja ter koliko zaposlenih na reševalnih postajah Ljubljana in Kranj že ima znane srčno-žilne bolezni. Metode: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Ciljna populacija so bili reševalci in dispečerji, zaposleni na reševalnih postajah Ljubljana in Kranj. Sekundarne vire smo pridobili prek podatkovnih baz PUBMED, MEDLINE, CINAHL in SCIENCE DIRECT, kjer smo od 49 zadetkov uporabili 18 preglednih in izvirnih znanstvenih relevantnih člankov. Drugi del diplomskega dela je temeljil na kvantitativni raziskavi, kjer smo podatke pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. K sodelovanju je bilo povabljenih 134 zaposlenih, od katerih jih je anketni vprašalnih ustrezno izpolnilo 78. Predhodno je bila izvedena pilotna študija, kvantitativni podatki pa so bili obdelani v statističnem programu SPSS. Rezultati: Večina anketirancev ne poroča o srčno-žilnih boleznih, 5 udeležencev pa ima diagnosticirano arterijsko hipertenzijo, 4 od njih zdravljeno. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da stres in stopnja izobrazbe nista pomembno povezana ter da se reševalci, ki poročajo o višji stopnji zaznanega stresa, ne zatekajo k pitju alkoholnih pijač. Tudi vrednost zaznanega stresa je bila med anketiranimi relativno nizka. Raziskava pa je potrdila, da zaposleni s prekomerno telesno težo pogosteje trpijo za nespečnostjo. Pri zaposlenih bi morali biti bolj pozorni na njihovo psihično in fizično zdravje, saj lahko s preventivnimi ukrepi bistveno zmanjšamo nevarnost za nastanek srčno-žilnih in drugih bolezni. [U. Jurkovič]20172017-10-13 07:16:37Diplomsko delo/naloga96737sl