<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96722"><dc:title>VPLIV KRIZE NA BREZPOSELNOST MLADIH V SLOVENIJI IN MEDNARODNA PRIMERJAVA</dc:title><dc:creator>Pavlovič,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>brezposelnost mladih</dc:subject><dc:subject>brezposelnost</dc:subject><dc:subject>trg dela</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>nezaposlenost</dc:subject><dc:subject>svetovna gospodarska kriza</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Italija</dc:subject><dc:subject>Velika Britanija</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava brezposelnost, in sicer predvsem mladih v Sloveniji in izbranih državah znotraj območja Evropske unije. Med izbranimi državami, s katerimi delam primerjavo, sta tudi Velika Britanija, ki kmalu več ne bo članica EU, ter Italija kot tretja evropska država. Gre za tri popolnoma različne države, ki pa imajo od leta 2008 enako težavo. Svetovna finančno-gospodarska kriza, ki je pred več kot petimi leti povzročila pravo razdejanje gospodarstva, se zelo pozna na trgu dela in njene posledice se še vedno kažejo v veliki brezposelnosti mladine. Obstaja več vzrokov, zakaj so mladi tako ranljiva skupina na trgu dela. Eden od najpomembnejših vzrokov za brezposelnost mladih je nedvomno pomanjkanje delovnih izkušenj, saj delodajalcem pridobljeno šolsko znanje več ni toliko pomembno kot praktično znanje, ki ima zanje vedno večjo veljavo.  
Namen diplomskega dela je razširjeno predstaviti problem zaposlovanja mladih in primerjati brezposelnost v Sloveniji, Veliki Britaniji in Italiji. Nadalje želim ugotoviti, kako se je stanje na tem področju skozi leta spreminjalo, kako se države soočajo z brezposelnostjo mladih in kakšne ukrepe so uvedle za njeno zmanjšanje. Ob tem podrobneje spoznavam vzroke za brezposelnost mladih in njene posledice, ko se nekdo, ki ne dobi službe, znajde kot brezposelna oseba.
Ob zaključku diplomskega dela sem ugotovila, da je stopnja brezposelne mladine v izbranih državah naraščala vse od svetovne finančno-gospodarske krize. Od vseh treh primerjanih državah je najhuje prav v Italiji, saj je tam stopnja brezposelnih mladih dosegla skoraj polovico populacije mladih. Najnižjo stopnjo brezposelnosti mladih pa ima Velika Britanija, ki se že od začetka bori proti zmanjšanju in je izpeljala učinkovite ukrepe in reforme  ter požela spodbudne rezultate. Slovenija se v okviru držav EU nahaja v zlati sredini, in sicer med izbranima državama – z brezposelnostjo mladih se bojuje bolje kot Italija in slabše kot Velika Britanija. Zanimiv je tudi podatek oz. rezultat analize, ki je pokazal, da je v vseh treh državah med mladimi, starimi od 15 do 24 let, po spolu največ brezposelnih moških. Sodeč po praksi bi mislili, da je ravno obratno, a ni. Verjetno je tako, ker se ženske načeloma izobražujejo dlje kot moški in posledično dokaj pozno vstopajo na trg dela, kjer nato hitreje pridobijo zaposlitev.
Ukrepe in rešitve za reševanje brezposelne mladine je treba dobro analizirati in vpeljati v prakso. Slovenija in tudi Italija bi za zmanjšanje brezposelnosti mladih lahko opazovali Veliko Britanijo in se po njej zgledovali. Velik pomen je treba dati pridobitvi delovnih izkušenj že med samim šolanjem. Zatorej je smiselno uvesti več praks, pripravništev in mladim omogočiti pridobivanje (tudi večletnih) izkušenj s honorarnim delom.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-12 12:40:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96722</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
