<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96711"><dc:title>Inducibilen sistem za hitro izločanje proteinov iz sesalskih celic</dc:title><dc:creator>Franko,	Nik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerala,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sintezna biologija</dc:subject><dc:subject>sesalske celice</dc:subject><dc:subject>terapevtske aplikacije</dc:subject><dc:subject>kontrola bioloških sistemov</dc:subject><dc:subject>hitro izločanje proteinov</dc:subject><dc:description>Terapevtske aplikacije sintezne biologije prinašajo rešitve v zdravljenju najrazličnejših bolezni z inovativnimi pristopi. Končni produkt slednjih so tako imenovana živa zdravila, ki so se v odvisnosti od zunanjega signala sposobna odzvati s sintezo efektorske molekule oziroma zdravilne učinkovine. Živa zdravila so kompleksni biološki sistemi, ki morajo biti natančno kontrolirani. Za kontrolo se uporabljajo sintezno-biološka orodja, ki v večini primerov temeljijo na regulaciji prepisovanja genov. Slabost slednje predstavlja počasen odziv na vhodni signal kar v določenih terapevtskih aplikacijah predstavlja problem. V magistrski nalogi smo pripravili in testirali inovativen sistem za hitro izločanje proteinov iz celic, kontroliran na post-translacijskem nivoju preko proteolize. S posnemanjem mehanizma za zadrževanje proteinov v lumnu oziroma na membrani endoplazmatskega retikuluma, smo z dodatkom zadrževalnega zaporedja na poročevalski protein preprečili izločanje slednjega iz celic kar smo eksperimentalno pokazali s konfokalno mikroskopijo in prenosom Western. Razcepljeno proteazo TEVp, gensko povezano na kemijsko inducibilne dimerizacijske domene smo kontrolirali z dodatkom majhne molekule in uporabili za inducibilno cepitev zadrževalnega zaporedja. Rekonstituirana proteaza TEVp je odcepila zadrževalno zaporedje iz poročevalskega proteina v lumnu ali na membrani endoplazmatskega retikuluma in omogočila izločanje poročevalskega proteina SEAP katerega aktivnost smo izmerili v gojišču celic. S pripravljenimi sistemi kontroliranimi na post-translacijskem nivoju smo dosegli hitrejše izločanje poročevalskega proteina iz celic kot v primeru regulacije transkripcije. Za najhitrejšega se je izkazal sistem z zadrževanjem poročevalskega proteina v lumnu endoplazmatskega retikuluma in rekonstitucijo erTEVp, katere aktivnost v razcepljeni obliki smo kot prvi pokazali prav na primeru inducibilnega izločanja proteinov.</dc:description><dc:publisher>[N. Franko]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-12 07:15:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96711</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>