<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96683"><dc:title>Edicijska dolžnost in varstvo zaupnosti novinarskih podatkov v kazenskem postopku</dc:title><dc:creator>Uršič,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorkič,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>edicijska dolžnost</dc:subject><dc:subject>novinar</dc:subject><dc:subject>privilegirane priče</dc:subject><dc:subject>svoboda izražanja</dc:subject><dc:subject>sodna praksa ESČP</dc:subject><dc:subject>zaščita informacijskih virov</dc:subject><dc:description>Edicijska dolžnost je pojem, ki označuje dolžnost zavezancev, da na zahtevo organa posredujejo predmete ali podatke. Ta dolžnost velja tudi v kazenskem postopku. Zavezanci morajo ravnati v skladu z zahtevo, saj so v nasprotnem primeru predvidene sankcije oziroma se s posredovanjem zahtevanega lahko izognejo nadaljnjemu ukrepanju organov pregona. Prav zaradi tega je vprašanje ureditve edicijske dolžnosti v zakonodaji pomembno, saj praviloma predstavlja prvo fazo postopanja organov odkrivanja in pregona pred morebitnimi kasnejšimi, bolj invazivnimi ukrepi. Ker pomeni posredovanje zahtevanih podatkov ali predmetov aktivno ravnanje zavezanca, je potrebno, zaradi zagotavljanja privilegija zoper samoobtožbo in omejitev oziroma oprostitev pri pričanju, v zakonodaji določiti za obdolženca, relativno nesposobne priče in privilegirane priče izjeme od te dolžnosti brez morebitnih posledic. Sedanji Zakon o kazenskem postopku to vprašanje nedosledno ureja. Pomanjkljiva ureditev, ki je vzbudila moje zanimanje, se nanaša na položaj novinarjev, ki se znajdejo v kazenskem postopku zato, ker so njihovi viri informacij storili kaznivo dejanje (običajno izdaje tajnih podatkov). Z namenom odkritja kaznivega dejanja, storilca oziroma dokazov, pomembnih za kazenski postopek, imajo organi odrivanja in pregona možnost odreditve in izvedbe različnih dejanj, usmerjenih proti novinarju. Edicijska dolžnost praviloma predstavlja prvi korak, s katerim je novinar prisiljen sodelovati z organi odkrivanja in pregona. Temu lahko sledijo bolj invazivni ukrepi, na podlagi katerih je mogoče pridobiti zaupne novinarske podatke, ki so ob neprimerni, sedanji ureditvi, ogroženi. Pomanjkanje jasnih določb in jamstev za zaščito novinarjevih virov informacij lahko negativno vpliva ne samo na delo novinarjev in pravico do svobode izražanja in tiska, ampak tudi na pravico javnosti do obveščenosti.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-10 07:15:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
