<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96672"><dc:title>Fonološki razvoj in govorna razumljivost predšolskih otrok</dc:title><dc:creator>Kolar,	Vlatka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ozbič,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zapoznel fonološki razvoj</dc:subject><dc:description>Otroci razvijajo svoj fonološki sistem od rojstva naprej. V predšolskem obdobju opažamo tudi odstopanja. Naš cilj je raziskati pojavnost govornih oz. fonoloških procesov, ki se pojavljajo pri predšolskih otrocih z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanima nas, kateri fonološki procesi se pojavljajo pri otrocih z govorno-jezikovnimi motnjami ter kako vplivajo na razumljivost govora. Želimo si pridobiti ocene razumljivosti govora s strani staršev in vzgojiteljic, da bi jih na koncu primerjali z ocenami, ki sem jih pridobila s pomočjo fonološkega testa. Zanima nas tudi, ali so otroci bolj razumljivi znanim osebam kot manj znanim ter kateri so ti fonološki procesi, ki v največji meri zmanjšujejo razumljivost govora. 
Otroci, ki sodelujejo v raziskavi, so stari od 4 do 7 let in so usmerjeni v predšolski program z dodatno strokovno pomočjo. V sklopu mednarodnega projekta »Cross-linguistic study of protracted phonological (speech) development in children« sem zato posnela pet otrok iz Osrednje Slovenije, in sicer eno deklico in štiri fantke, pri katerih sem naredila transkripcijo govora. Glede na težavnost govorno-jezikovnih motenj so v raziskavi sodelovali: en otrok z več motnjami (zmerna govorno-jezikovna motnja), dva otroka z zmerno govorno-jezikovno motnjo, en otrok z lažjo govorno-jezikovno motnjo ter ena deklica s težko izgubo sluha. Dva otroka sta bila dvojezična, kar je tudi vplivalo na razumljivost govora, druga dva pa sta imela pogosto vnetje ušes. Da bi ugotovili, kakšna je dejanska razumljivost govora, smo informacije pridobili pri starših in vzgojiteljicah teh otrok s pomočjo vprašalnika ICS – Lestvica razumljivosti govora. Rezultate, ki smo jih pridobili s transkripcijo govora, smo nato primerjali z rezultati vzgojiteljic in staršev o razumljivosti ter tako dobili podatek o razumljivosti govora. Analizirali smo tudi, katere fonološke motnje najbolj vplivajo na razumljivost govora. Rezultati so pokazali, da se je največ različnih oblik fonoloških procesov pojavilo pri otroku z lažjo govorno-jezikovno motnjo ter pri dveh otrocih z zmerno govorno-jezikovno motnjo, ne pa pri otroku z več motnjami in otroku s težko izgubo sluha, kjer smo pričakovali več fonoloških procesov zaradi težje diagnoze. Deklica s težko izgubo sluha uporablja tudi slušni aparat. Prav tako se je pojavilo največ fonoloških procesov sistema, in sicer: drsenje, alveopalatalizacija zlitnikov, alveopalatalizacija pripornikov, sprememba samoglasnika, anteriorizacija pripornikov, sledijo procesi v strukturi: izpuščanje soglasnikov v soglasniški strukturi ter epenteza. Odgovori vzgojiteljic in staršev na vprašalniku ICS o razumljivosti so bili med seboj podobni, kar pomeni, da so vzgojiteljice in starši podali približno enake ocene pri ocenjevanju razumljivosti govora. Lahko zaključimo, da fonološki procesi in drugi razvojni dejavniki zmanjšujejo razumljivost govora. Sklepamo torej, da če se v govoru otroka pojavlja več fonoloških procesov, bo razumljivost govora slabša.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-10 02:54:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96672</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
