<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96667"><dc:title>PROCESNO-SISTEMSKA ANALIZA IZDAJE ODLOČB O VRNITVI TUJCEV</dc:title><dc:creator>KORAŽIJA,	VLADO	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odločba o vrnitvi</dc:subject><dc:subject>rok za prostovoljno vrnitev</dc:subject><dc:subject>prepoved vstopa</dc:subject><dc:subject>učinkovito pravno sredstvo</dc:subject><dc:subject>podaljšanje roka za prostovoljno vrnitev</dc:subject><dc:subject>posebni upravni postopek</dc:subject><dc:description>Izdaja odločbe o vrnitvi tujcu na območju Slovenije je nov posebni upravni postopek, ki še
ni bil posebej preučen. Pravna podlaga za izdajo odločbe o vrnitvi je Zakon o tujcih, ki je
bil sprejet v letu 2011 in je prevzel določbe Direktive o vračanju. Slednja je bila sprejeta s
ciljem narediti učinkovito vračanje na območju celotne EU, hkrati pa zagotoviti poenotenje
pravic tujcev v postopkih vračanja, predvsem zagotoviti tujcem pravico do učinkovitega
pravnega sredstva in sodno presojo odločitve upravnih organov.
V magistrskem delu sem z metodo analize in metodo deskripcije preučil trenutno pravno
podlago, tako procesne kot tudi materialne predpise, ki posegajo v izdajo odločbe o
vrnitvi. Samo izdajo odločbe sem še posebej primerjal s postopkom izdaje odločbe o
vrnitvi v Republiki Hrvaški. Podrobno sem preučil način dela slovenske Policije pri izdaji
predmetne odločbe ter z induktivno – deduktivnimi metodami predstavil faze izdaje le te.
Za empirično raziskavo v magistrskem delu sem z metodo analize obdelal in z uporabo
komparativne metode med seboj primerjal izdane odločbe policije in odločbe
drugostopenjskega organa ter sodbe v sodnih postopkih.
Ugotovitev magistrskega dela je, da postopek izdaje odločbe še zdaleč ni enostaven
upravni postopek, ki v zadnjih letih zaradi zagotavljanja pravic do združitev družine in
presojanja načela nevračanja ni niti več učinkovit.
V zaključku magistrskega dela sem predlagal več izboljšav tako normativnih predpisov kot
tudi prakse izdajanja odločb o vrnitvi.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-09 13:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
