<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96660"><dc:title>Adhezija bakterij vrst Listeria monocytogenes in Escherichia coli na zeleno solato (Lactuca sativa L.)</dc:title><dc:creator>Svetelj,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeršek,	Barbka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Rajko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>patogene bakterije</dc:subject><dc:subject>Listeria monocytogenes</dc:subject><dc:subject>Escherichia coli</dc:subject><dc:subject>adhezija bakterij</dc:subject><dc:subject>mikrobiota</dc:subject><dc:subject>zelena solata</dc:subject><dc:subject>Lactuca sativa L.</dc:subject><dc:subject>kemijske analize</dc:subject><dc:subject>inokulacija</dc:subject><dc:subject>kontaminacija površin</dc:subject><dc:subject>izpiranje</dc:subject><dc:description>Namen dela je bil oceniti adhezijo bakterij vrst L. monocytogenes in E. coli na liste zelene solate (Lactuca sativa L.). Bakterije vrste L. monocytogenes so po kontaminaciji solatnih listov na njih dobro rastle in se adherirale pri 12 °C (4,3 ± 0,1 log cfu/g po 1 dnevu, 5,3 ± 0,2 log cfu/g po 9 dneh). Podoben trend adhezije smo zaznali pri bakterijah vrste E. coli (5,1 ± 0,1 log cfu/g po 1 dnevu, 6,4 ± 0,2 log cfu/g po 9 dneh). V nadaljnjih preiskavah so se bakterije vrste E. coli bolje adherirale na neoprane, kot na oprane solatne liste. Glede na dobljene rezultate, smo predvidevali, da ima površina solate dovolj ustreznih hranilnih snovi, ki omogočajo bakterijam vrste E. coli adhezijo in rast na solatnem listu. Dobro rast bakterij smo potrdili v vodnem izpirku solatne površine, saj so bakterije vrste E. coli iz začetnega števila 5,35 ± 0,02 log cfu/ml v 2 dneh dosegle koncentracijo 7,15 ± 0,03 log cfu/ml. Kemijske analize sladkorjev (glukoza, fruktoza, saharoza) sveže solate in solate med skladiščenjem pri 12 °C so pokazale, da se vsebnosti le-teh zmanjšujejo. Sladkorje smo določili tudi na sami površini solatnih listov, to je v vodnem izpirku solatne površine (glukoza 0,215 ± 0,131 mg/100 ± 5 cm2; fruktoza 0,121 ± 0,086 mg/100 ± 5 cm2; saharoza: 0,430 ± 0,130 mg/100 ± 5 cm2). Na površini solatnih listov smo določili tudi za bakterije izkoristljive vire dušika (nitratni dušik: 0,019 mg/100 ± 5 cm2 in amonijev dušik: 0,003 mg/100 ± 5 cm2). Rezultati naših raziskav kažejo, da so solatni listi ugodno okolje za adhezijo, kolonizacijo in rast bakterij vrst E. coli in L. monocytogenes. Pranje solatnih listov v vodi vpliva na zmanjšanje hranilnih snovi, potrebnih za bakterijsko rast in tako na zmanjšanje njihove adhezije in rasti.</dc:description><dc:publisher>[G. Svetelj]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-08 07:15:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96660</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
