<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96656"><dc:title>Kajenje v nosečnosti</dc:title><dc:creator>Rozman,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jug Došler,	Anita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kajenje</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>plod</dc:subject><dc:subject>tveganja</dc:subject><dc:description>Uvod: Kajenje je prav gotovo ena izmed razvad, ki bi jo morali v času nosečnosti opustiti, a raziskave kažejo, da nekatere nosečnice kljub škodljivosti kajenja z njim nadaljujejo. Namen diplomskega dela je proučiti razloge za vedenje žensk z vidika kajenja v času nosečnosti; opredeliti karakteristike žensk, ki v času nosečnosti s kajenjem nadaljujejo, in preveriti znanje teh žensk o posledicah kajenja. Metode: V prvem delu diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda teoretičnega raziskovanja, ki temelji na osnovi pregleda znanstvene in strokovne literature. Iskanje literature je potekalo s pomočjo brskalnikov DiKUL, CINAHL, Medline, COBISS, ScienceDirect in Google učenjak. Pregledana literatura sega do leta 2004. V drugem delu diplomskega dela je uporabljena kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja, ki temelji na osnovi zbiranja podatkov z anketo. Uporabljen raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, ki je bil objavljen na družbenem omrežju Facebook in posredovan prek e-pošte. Podatke je avtorica analizirala in statistično obdelala z orodjem za spletne ankete 1ka. Sodelovanje v raziskavi je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 118 žensk, ki so bile ali so še vedno aktivne kadilke in so bile vsaj enkrat v življenju noseče. V času nosečnosti so s kajenjem najpogosteje nadaljevale mlajše ženske, ženske z nižjo izobrazbo, ženske, katerih partnerji so v času njihove nosečnosti kadili, in ženske, ki so pred zanositvijo pokadile več kot 10 cigaret dnevno. Kot najpogostejši razlog za opustitev kajenja v času nosečnosti so ženske navedle zavedanje, da kajenje škodi otroku (37 %), kot najpogostejši razlog za nadaljevanje s kajenjem v času nosečnosti pa neuspeh pri opuščanju kajenja (36 %). 50 % ali več znanja o škodljivosti kajenja v času nosečnosti je imelo le 39,3 % vseh anketirank. Razprava in zaključek: Ženske pri opuščanju kajenja v nosečnosti potrebujejo večjo podporo, da bi se zmanjšala stopnja neuspeha pri opuščanju kajenja. V proces opuščanja kajenja bi bilo treba vključevati tudi partnerja. Prav tako imajo ženske premalo znanja o škodljivih posledicah kajenja v nosečnosti na potek nosečnosti in plod.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-07 07:16:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96656</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
