<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96645"><dc:title>Izkušnje mladih, njihovih staršev in učiteljev z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo</dc:title><dc:creator>Turinek,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobolt,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Caf,	Bojana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnja pozornosti s hiperaktivnostjo</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je prikazati motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo na podlagi osebnih izkušenj neposredno in posredno vpletenih posameznikov v obdobju mladostništva. Slednje prikazujem na podlagi izkušenj dveh mladostnikov z motnjo, njunih mater in dveh učiteljev. 
V teoretičnem delu predstavim do sedaj znana teoretična izhodišča motnje in njen razvoj skozi zgodovino. Pomemben del namenjam poimenovanju in razumevanju skozi različne diskurze, ki narekujejo nadaljnjo obravnavo. Posebej izpostavljam medicinski in socialno pedagoški diskurz, različne vrste obravnave, polemike ter kritična izhodišča. Socialno pedagoški diskurz narekuje, da namesto znanja o diagnozi potrebujemo takšnega, ki nam pomaga razumeti, kako oseba z diagnozo živi, kako ta vpliva na njeno življenje, kako nanjo vplivajo morebitna zdravila in ali imajo dovolj moči. 
V empiričnem delu, kjer sem na podlagi osebnih izkušenj sogovornikov raziskovala, kako mladostnika, ki imata diagnozo motnje pozornosti s hiperaktivnostjo, doživljata sebe in svojo diagnozo ter kako diagnozo in svojo vlogo doživljata materi in izbrana učitelja. Prav tako so me zanimale koristi in/ali bremena, ki jih diagnoza prinaša s seboj. S pomočjo delno usmerjenih pogovorov sem pridobila vpogled v njihove izkušnje, ki so zelo bogate in med seboj zelo različne. 
Ugotovila sem, da vsi sogovorniki prepoznavajo močna področja in pozitivne lastnosti sebe, oziroma  mladostnikov, vendar je to odvisno od situacije do situacije. Vsi sogovorniki, predvsem mladostnika in njuni materi, povedo, da diagnoza s seboj prinaša določeno težo oziroma stigmo ter veliko dela na sebi in tudi z okoljem. Ugotavljam tudi, da se v praksi pojavlja problem pomanjkanja podpore in ustrezne pomoči strokovnih institucij mladostnikom; da je dober odnos učiteljev in drugih strokovnjakov do mladostnika ključen za uspešno obravnavo; da lahko šola predstavlja velik podporni oziroma ogrožajoč dejavnik za mladostnika ter da si starši želijo večje podpore zunanjega okolja.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-07 02:51:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96645</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
