<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96617"><dc:title>Ocenjevanje pragmatičnih zmožnosti pri predšolskih otrocih z avtistično motnjo</dc:title><dc:creator>Benedičič,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ozbič,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci z avtističnimi motnjami</dc:subject><dc:subject>razvoj pragmatičnih zmožnosti</dc:subject><dc:subject>pragmatika</dc:subject><dc:subject>instrumentarij Language Use Inventory ( LUI)</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Pragmatične zmožnosti predstavljajo otrokovo sposobnost primerne in učinkovite rabe jezika v socialnem kontekstu. Težave na tem področju lahko že zelo zgodaj kažejo na morebitno prisotnost določenih razvojnih motenj pri otrocih – najpogosteje avtističnih motenj, pri katerih je najbolj prizadet pragmatični vidik jezika. Tako bi se bilo pri zgodnji identifikaciji in intervenciji pri teh otrocih najbolj smiselno osredotočiti na ocenjevanje prav tega. V magistrski nalogi so bile preverjene pragmatične zmožnosti predšolskih otrok z avtistično motnjo in primerjane z zmožnostmi otrok s tipičnim razvojem. Raziskava je bila narejena na vzorcu 25 otrok iz različnih zdravstvenih in vzgojno-izobraževalnih ustanov po Sloveniji. Uporabljena je bila slovenska priredba vprašalnika Language Use Inventory avtorice D. O'Neill (Ocenjevanje pragmatičnega jezikovnega razvoja predšolskih otrok; M. Ozbič, D. Kogovšek, J. Novšak Brce), ki so ga izpolnjevali starši otrok z avtistično motnjo. Dobljene rezultati so pokazali, da so pragmatične zmožnosti otrok z avtistično motnjo iz vzorca veliko slabše razvite v primerjavi z njihovimi vrstniki s tipičnim razvojem. Izkazalo se je, da razlika v razvitosti pragmatičnih zmožnosti med dečki in deklicami z avtistično motnjo ni statistično pomembna, je pa za rezultate statistično pomembna starost otrok, saj imajo starejši otroci z avtistično motnjo veliko bolje razvite pragmatične zmožnosti kot mlajši. Tudi glede na diagnozo otrok (sum na avtistično motnjo ali potrjena diagnoza) ni statistično pomembnih razlik v razvitosti pragmatičnih zmožnosti med skupinama, so pa slednje precej slabše razvite pri posameznikih, ki imajo pridružene dodatne motnje (MDR). Language Use Inventory se je tudi v okviru te raziskave izkazal kot zanesljiv in uporaben merski instrumentarij. S standardizacijo in oblikovanjem norm za slovensko populacijo otrok ima potencial, da postane eden ključnih za preverjanje pragmatičnih zmožnosti v okviru zgodnjega odkrivanja avtistične motnje pri otrocih.</dc:description><dc:publisher>[L. Benedičič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-06 02:50:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96617</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
