<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96534"><dc:title>Načelo sorazmernosti v praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije</dc:title><dc:creator>Čuk,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavčnik,	Marijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>načelo sorazmernosti</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>strogi test sorazmernosti</dc:subject><dc:subject>proporcionalnost</dc:subject><dc:subject>ustavno sodišče</dc:subject><dc:subject>ustavno pravo</dc:subject><dc:description>Načelo sorazmernosti je eno temeljnih načel slovenskega pravnega reda. Uvedlo ga je Ustavno sodišče po zgledu tujih ureditev (še posebno nemške), na kar se je najprej tudi naslonilo pri utemeljevanju njegovega izvora. Sčasoma je načelo izpeljalo iz načela pravne države (2. člen Ustave RS). Presoja ustavnosti je v Sloveniji sestavljena iz dveh delov: test legitimnosti in test sorazmernosti. Prvi pogoj za dopustnost posega v ustavne pravice je, da ta zasleduje ustavno upravičen cilj. Ukrep mora biti primeren, nujen in sorazmeren v ožjem smislu. Čeprav načelo teži k primernemu ravnovesju med dvema pravicama ali interesoma, nekateri tuji avtorji nasprotujejo njegovi uporabi. Grajajo predvsem relativizacijo človekovih pravic. Kljub temu lahko ugotovimo, da je načelo sorazmernosti najustreznejša metoda za tehtanje med pravnimi dobrinami.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-05 07:15:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96534</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
