Kaznivo dejanje poslovne goljufije v teoriji in praksiLipnik, Špela (Avtor) Jakulin, Vid (Mentor) poslovna goljufijagospodarsko kazensko pravogospodarska dejavnostnamen preslepitvepremoženjska škodaprotipravno pridobljena koristplačilna nedisciplina.Kaznivo dejanje poslovne goljufije je bilo uvedeno leta 1999 kot odziv na zadevo Grubelič. Z novelo iz leta 2004 je bila v dikciji navedenega kaznivega dejanja dodana še privilegirana oblika, s sprejetjem Kazenskega zakonika leta 2008 pa je bila alternativno dodana še ena posledica, in sicer premoženjska korist storilca. Kaznivo dejanje poslovne goljufije, ki ga najdemo v 228. členu Kazenskega zakonika, spada med gospodarska kazniva dejanja, pri čemer je pravno zavarovana vrednota gospodarsko poslovanje, pravno zavarovana dobrina pa načelo zaupanja v poslovnem prometu. Kaznivo dejanje poslovne goljufije lahko nastane le pri opravljanju gospodarske dejavnosti in je glede na storilca delictum proprium. Zakon predvideva le naklepno obliko, storilčev naklep pa se zahteva pri sklenitvi ali izvajanju posla oziroma pogodbe. To je tudi najpomembnejša razlika v primerjavi s kaznivim dejanjem goljufije. Zakonsko besedilo 228. člena vsebuje dve alternativni posledici, in sicer premoženjsko škodo ter premoženjsko korist; premoženjska škoda je hkrati tudi objektivni pogoj kaznivosti, zato brez njenega nastanka ne moremo govoriti o kaznivem dejanju poslovne goljufije. Poleg zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je poslovna goljufija najpogostejše kaznivo dejanje iz 24. poglavja Kazenskega zakonika. Sodna praksa je pokazala, da gre v večini primerov kazenskega pregona po 228. členu za civilnopravno zadevo. Tožilci se prepogosto srečujejo s tipskimi ovadbami, ki po navadi vsebujejo zgolj navedbe opravilnih številk neplačanih računom. To po mnenju slovenskega sodstva ne zadošča, saj pavšalno navajanje, da račun ni bil plačan, in splošna navedba, da je šlo za preslepitev, nista dovolj. Iz opisa dejanja v obtožbi mora biti namreč jasno razvidno, katere okoliščine je obdolženec lažno prikazoval ali jih prikrival, s čimer je preslepil oškodovanca, ter tudi, kakšen je bil njegov namen preslepitve. Da ne bi prihajalo do tipskih ovadb, ki nepotrebno obremenjujejo kazenska sodišča, bi bilo smiselno v kaznivo dejanje poslovne goljufije uvesti nekaj sprememb. Ena izmed njih je, da premoženjska škoda in protipravno pridobljena korist lahko nastaneta šele v primeru neuspešnega izvršilnega postopka. S tem bi se izognili prehitrim kazenskim ovadbam, ki so zgolj sredstvo zastraševanja, s spremembo pa tudi kazenski postopek ne bi bil več (zlo)rabljen kot nadomestek civilnopravne izvršbe.20172017-10-05 07:15:30Magistrsko delo/naloga96533sl