<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96518"><dc:title>AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA V EU IN USPEŠNOST NJENIH PROGRAMOV</dc:title><dc:creator>CERAR GODEC,	LUCIJA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benčina,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aktivna politika zaposlovanja</dc:subject><dc:subject>program Usposabljanje</dc:subject><dc:subject>program Spodbude za zaposlovanje</dc:subject><dc:subject>izdatki</dc:subject><dc:subject>stopnja delovne aktivnosti</dc:subject><dc:subject>stopnja brezposelnosti</dc:subject><dc:subject>uspešnost</dc:subject><dc:description>Zaradi finančne krize in povečanja stopnje brezposelnosti se je aktivna politika zaposlovanja (APZ) neizogibno vrnila v ospredje s svojo »aktivacijsko strategijo«. Raziskovalni izziv magistrskega dela predstavlja analizo uspešnosti APZ v obdobju 2007-2013. Metodologija dela je panelna regresija, ki je ocenjena z uporabo metode fiksnih učinkov. S pomočjo treh modelov, ki so zasnovani na podlagi predhodnih raziskav, sem prišla do zaključnih ugotovitev, da namenjeni izdatki za APZ nimajo vpliva na stopnjo delovne aktivnosti. Programa aktivne politike zaposlovanja, ki sta po obsegu namenjenih sredstev največja, sta Usposabljanje in Spodbude za zaposlovanje. Program Usposabljanje ima večji pozitiven vpliv na stopnjo zaposlenosti kot program Spodbude za zaposlovanje. APZ zaradi programa Spodbude za zaposlovanje, ki je vezan na večjo brezposelnost, ni pokazala učinka na zmanjšanje stopnje brezposelnosti. Ugotovitve raziskave kažejo, da na splošno gledano APZ ni povezana s stopnjo delovne aktivnosti in tudi ne s stopnjo brezposelnosti, kajti na njuno višino vplivajo druge neodvisne spremenljivke. Z obravnavanimi modeli je torej težko opazovati APZ, saj bi morali upoštevati razlike med leti. APZ v letu 2009 bi lahko vplivala na spremembo brezposelnosti v letu 2010, ob tem pa bi bilo smiselno podaljšati časovno vrsto. Analizirano obdobje je bilo v času finančne krize, kar lahko privede do nasprotnega učinka, kjer stanje brezposelnosti vpliva na obseg izdatkov APZ kot tudi izdatkov pasivne politike zaposlovanja. Ugotovitve pripomorejo k primerjavi uspešnosti APZ med različnimi finančnimi okvirji Evropskega socialnega sklada.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-03 16:04:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96518</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
