Koncept ekonomske celote in zasebnopravno varstvo konkurenceKek, Klavdija (Avtor) Podobnik, Klemen (Mentor) ekonomska celotaekonomska enotazasebnopravno varstvo konkurencekonkurenčno pravo EUpodjetjeomejena odgovornostodločilni vplivspregled pravne osebnostiodgovornost družbe matereKoncept ekonomske celote je preko ekstenzivne in funkcionalne razlage pojma podjetje, ki predstavlja jedro konkurenčnopravnih določb prava EU, razvilo Sodišče EU. Pojem podjetje, ki opredeljuje naslovnike konkurenčnega prava EU, se skladno z razlago Sodišča EU nanaša na kateri koli subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status ali obliko. Podjetje tako ni nujno sinonim za pravno oz. fizično osebo niti ni nujno, da gre za eno samo entiteto; s pojmom podjetje je lahko zaobjetih tudi več sicer pravno ločenih subjektov. V pravu EU se je zanje uveljavilo poimenovanje ekonomska celota. Doktrina ekonomske celote, ki se je sprva uporabljala le v funkciji ščita, je danes pomemben instrument v rokah Komisije za pripisovanje odgovornosti za kršitve konkurenčnega prava EU. Obstoj ekonomske celote Sodišče EU presoja s testom odločilnega vpliva, skladno s katerim se ugotavlja, ali je imela družba mati odločilni vpliv na svojo hčerinsko družbo in ali je ta odločilni vpliv tudi dejansko izvajala. Ker pa je bilo dokazovanje vpletenosti družbe matere v praksi precej zahtevno, sta Komisija in Sodišče EU razvila številne domneve, ki pripisovanje odgovornosti na praktični ravni sicer bistveno olajšujejo, pri čemer pa prihajajo v konflikt z nekaterimi temeljnimi pravicami in pravnimi načeli. Trend konkurenčnega prava EU gre v smer zasebnopravnega uveljavljanja varstva konkurence. Pri tem pa se v povezavi z obravnavanim konceptom ekonomske celote zastavlja vprašanje, kako je z uporabo te doktrine v primeru odškodninskih zahtevkov za povrnitev škode, nastale zaradi kršitve konkurenčnega prava EU.20172017-10-03 07:15:15Magistrsko delo/naloga96510sl