Vpliv oblikovanja stavbnega volumna na energetsko bilanco in osončenost ovojaBećirević, Sara (Avtor) Košir, Mitja (Mentor) Pajek, Luka (Komentor) osončenostenergetska bilancaorientacijaV svojem diplomskem delu sem analizirala osončenost vertikalnega ovoja in energetsko bilanco stavb. Izbrala sem si 5 različnih modelov stavb, ki se v gradbeništvu največkrat pojavijo. Njihova uporabna površina in prostornina se razlikujejo največ za 1%, tako da so rezultati lažje primerljivi. Analize za vse stavbe so bile opravljene na lokaciji Novo mesto. Trajanje osončenosti sem nato preverila za vseh 5 oblik stavb in za 3 različne pozicije (orientacije) v prostoru, t.j. v smeri jug, jugovzhod in vzhod. Analizo osončenosti sem izvedla s pomočjo programa SketchUp in vtičnika LSS Chronolux ter preverila osončenost v dnevih 21.3., 21.6. in 21.12. Za lažjo primerjavo sem si izbrala analizo s pomočjo utežene osončenosti, ki predstavlja trajanje osončenosti v sorazmerju z osončeno površino stavbnega ovoja. Najbolj osončene so stavbe, ki imajo največjo sprejemno površino v smeri jug. Energetsko bilanco sem preverila za enako količino transparentnih površin vendar 2 različni poziciji na ovoju stavbe. Prva varianta je bila večja količina odprtin na južni strani ovoja, druga varianta pa na vzhodni strani ovoja. Porabo energije za ogrevanje in hlajenje ter solarne dobitke in transmisijske izgube sem določila s pomočjo programa TOST. Najmanjšo porabo energije za ogrevanje in najmanj transmisijskih izgub imajo stavbe s bolj kompaktno obliko oziroma stavbe z manjšim faktorjem oblike. Največ solarnih dobitkov in najmanjšo porabo energije za hlajenje imajo stavbe z nekoliko višjih faktorjem oblike. Ker so razlike med solarnimi dobitki in porabo energije za hlajenje manjše v primerjavi z razliko med porabo energije za ogrevanje in transmisijskimi izgubami, predstavljajo stavbe z manjšim faktorjem oblike najbolj optimalno možnost. To predstavlja stavba 3, ki ima tloris pravokotne oblike, z največjo površino fasade in odprtin usmerjene proti jugu. Največji dejavnik, ki vpliva na vse obravnavane karakteristike, je torej faktor oblike.[S. Bećirević]20172017-10-02 16:08:19Diplomsko delo/naloga96494sl