<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96493"><dc:title>Predlog ureditve sanitarij in informacijske poti na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani po načelih univerzalnega načrtovanja</dc:title><dc:creator>Mauko,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovjak,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>univerzalno načrtovanje</dc:subject><dc:subject>dostopnost</dc:subject><dc:subject>fakulteta</dc:subject><dc:subject>sanitarije</dc:subject><dc:subject>informacijska pot</dc:subject><dc:description>Problem: začetki univerzalnega načrtovanja so v 1950-ih letih, ko se je v Ameriki, podobno pa tudi v Evropi in na Japonskem, začelo gibanje »brez ovir«. Skrb o arhitekturnih ovirah se je najprej pojavila v stanovanjski arhitekturi. Slovenija je trendom univerzalnega načrtovanja sledila s sprejetjem pravnih aktov o zahtevah za zagotavljanje neoviranega  dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Kljub temu je premalo objektov načrtovanih po načelih univerzalnega načrtovanja.
Namen: namen diplomske naloge je bil izdelati predlog ureditve sanitarij in informacijske poti na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani (UL ZF) po načelih univerzalnega načrtovanja. Predvsem smo želeli stavbo fakultete narediti lažje dostopno in uporabno osebam na invalidskem vozičku.
Metoda: metoda dela je vključevala pregled zakonodaje, raziskav in primerov dobre prakse ter oceno dejanskega stanja v prostorih UL ZF. Na osnovi dejanskega stanja smo izdelali smernice in predloge rešitev za uporabnike invalidskih vozičkov v pritličju.
Rezultati: našli smo literaturo, ki opisuje bistvo in načela univerzalnega načrtovanja ter vsebuje primere dobre prakse in smernice za načrtovanje objektov, ki so dostopni za vse. Iz pregleda slovenske zakonodaje in mednarodnih standardov smo dobili zahteve, ki zagotavljajo uporabnost objekta čim večjemu številu uporabnikov. Izdelali smo predlog ureditve sanitarnih prostorov v pritličju in informacijske poti.
Zaključki: koncept univerzalnega načrtovanja je potrebno vključiti v načrtovanje grajenega okolja v celoti. Pri tem je ključno sodelovanje vseh akterjev načrtovanja grajenega okolja – tako gradbenikov, arhitektov, urbanistov kot tudi zdravstvenih delavcev.</dc:description><dc:publisher>[G. Mauko]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-02 16:08:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96493</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>