<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96458"><dc:title>Vpliv stresa matere v času brejosti na agresivno obnašanje odraslih potomcev pri miših</dc:title><dc:creator>Ogrizek,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Majdič,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres pred rojstvom</dc:subject><dc:subject>agresivno obnašanje</dc:subject><dc:subject>spolno obnašanje</dc:subject><dc:subject>testosteron</dc:subject><dc:subject>vazopresin</dc:subject><dc:subject>kalbindin</dc:subject><dc:subject>Mus musculus</dc:subject><dc:description>Nevronski sistem se v obdobju pred rojstvom zelo hitro razvija in je v tem času še posebej občutljiv na morebitne zunanje vplive. Materni stresni hormoni (glukokortikoidi) ob preveliki koncentraciji prehajajo skozi placento in vstopajo v plodov krvni obtok. Ti imajo zmožnost "reprogramiranja" plodovega živčnega sistema in tako spreminjanja normalnega razvoja. Zelo pogosta tarča maternih glukokortikoidov je plodova nevronsko-endokrina povezava med hipotalamusom, hipofizo in nadledvično žlezo (os HPA). S spreminjanjem količine receptorjev ali hormonov na tej osi lahko zaznamo dolgoročne posledice pri obnašanju živali. V naši raziskavi smo breje miši določene dneve brejosti izpostavili stresu v obliki vboda injekcijske igle, nato pa v odrasli dobi potomce testirali za moško spolno obnašanje ter s testom rezident – vsiljivec opazovali agresivno obnašanje samcev. Prvo skupino 13., 14. in 15. dan p. c. (po parjenju, lat. post coitum), drugo skupino 17. in 18. dan p. c. ter tretjo skupino vsak dan od 13. do 18. dneva p. c. Ugotovili smo, da so bili samci, ki so bili izpostavljeni stresu preko mater na 13.–18. in 17.–18. dan p. c. manj agresivni kot kontrolna skupina in imeli nižjo raven testosterona v krvi. Pri moškem spolnem obnašanju nismo dobili statistično značilnih razlik. Nato smo njihove možgane obdelali z imunohistokemično metodo barvanja tkivnih rezin in ugotavljali količino vazopresinskih (AVP) vlaken v stranskem septumu in celic, ki izražajo kalbindin (CALB) v predoptičnem področju. V izraženosti genov nismo ugotovili razlik. Naša raziskava je pokazala, da stres v 13.–15. dnevu p. c. vpliva na povišanje telesne mase v odraslem obdobju, medtem ko stres v kasnejšem obdobju, na 16.–18. dan p. c. oslabi agresivno obnašanje odraslih samcev.</dc:description><dc:publisher>[M. Ogrizek]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-02 15:55:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96458</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
