<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96450"><dc:title>Spremenjen način življenja pacientov šest mesecev po miokardnem infarktu</dc:title><dc:creator>Mujić,	Najla	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Djekić,	Bernarda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:subject>utrujenost</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>spolne motnje</dc:subject><dc:subject>motnje spanja</dc:subject><dc:description>Uvod: Akutni miokardni infarkt srca nastane zaradi zamašitve koronarne arterije in posledične nekroze tkiva v področju prekinjenega dovoda krvi. Nastanejo nepopravljive posledice, ki  vplivajo na kakovost življenja pacienta in njegove družine. Pomembna je priprava pacienta na spremenjen način življenja, ki je v času po odpustu iz bolnišnice v določeni meri odvisen tudi od časa, ki je minil od dogodka. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature prikazati  spremenjen način življenja pacientov po akutnem miokardnem infarktu v prvih šestih mesecih po odpustu iz bolnišnice ter izpostaviti vlogo medicinske sestre v času akutne hospitalizacije v smislu priprave na pričakovane spremembe. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature v slovenskem in angleškem jeziku. Pri iskanju smo uporabili časovni okvir od leta 2006 do leta 2017. Literatura je bila iskana v podatkovnih bazah CINAHL, Medline (PubMed) in Whiley Online Library ter preko COBIB.SI. V kvalitativno analizo raziskav  o negovalnih  problemih in  negovalnih intervencijah pri pacientih šest mesecev po akutnem miokardnem infarktu je bilo vključenih 10 člankov. Moč dokazov analiziranih člankov smo  ovrednotili po štiristopenjski lestvici. Rezultati: Ugotovili smo, da so pri pacientih šest mesecev po akutnem miokardnem infarktu prisotni naslednji negovalni problemi: utrujenost, anksioznost, strah, osamljenost, spolne motnje, motnje spanja, pomanjkljivo znanje in nevarnost nastanka posttravmatskega sindroma. Vse to vpliva na kakovost življenja pacientov. V času akutne  hospitalizacije lahko medicinska sestra s podporo pacientu in njegovim svojcem, z načrtovanim pogovorom o možnih težavah, s spodbujanjem  primerne fizične aktivnosti in z učenjem  tehnik sproščanja prispeva k zmanjšanju števila negovalnih problemov po odpustu iz bolnišnice. Razprava in zaključek: Negovalni problemi, ki nastanejo zaradi poškodbe srčne mišice, lahko v prvih šestih mesecih po odpustu iz bolnišnice pomembno zmanjšajo kakovost življenja in lahko vodijo v socialno izolacijo pacienta ter pogosto pomenijo oviro pri ponovnem vključevanju v delovno aktivnost. Zdravstvena vzgoja v času bivanja pacienta v bolnišnici  je ključnega pomena za lažje sprejemanje in lajšanje negovalnih problemov in uspešnejšo rehabilitacijo. Medicinska sestra mora pacientom z akutnim miokardnim infarktom ter njihovim svojcem ves čas hospitalizacije nuditi čustveno podporo. Prepoznati mora individualne potrebe in želje pacientov za izboljšanje kakovosti življenja.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-02 15:39:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96450</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
