<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96439"><dc:title>Psihološki vidiki nasilništva v kazenskem pravu</dc:title><dc:creator>Tomažin Raspotnik,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Stubbs,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>agresivnost</dc:subject><dc:subject>nasilništvo</dc:subject><dc:subject>vzroki agresivnosti</dc:subject><dc:subject>napovedovanje povratništva</dc:subject><dc:description>Agresivnosti in nasilništva se v današnji družbi bojimo boji in ju na vsak način poskušamo preprečiti. Tega se lahko najbolj učinkovito lotimo, če vemo, zakaj do agresivnosti sploh prihaja. Psihološke teorije vzrokov agresivnega vedenja kot vzroke pojmujejo notranje dejavnike, zunanje dejavnike, ali pa vzajemni vpliv obojih. Vsaka od teorij se osredotoča predvsem na enega od vzrokov, vendar pa lahko agresivno vedenje najbolj celovito pojasnimo prav z upoštevanjem vseh. Posameznik je namreč celota telesa, duše in duha in nemogoče bi bilo kar a priori izključiti vpliv misli ali čustev na posameznikovo vedenje. Razumevanje, zakaj do agresivnega vedenja prihaja, nam lahko pomaga tudi pri strokovnemu delu s tistimi, ki so se že vedli agresivno in so bili za to celo obsojeni, pa želimo njihovo ponavljanje agresivnega vedenja, torej povratništvo, preprečiti. Pri tam so nam v pomoč lahko psihološki testi za napovedovanje povratništva, ki so namenjeni predvsem temu, da se z visoko stopnjo verjetnosti predvidi, kateri storilci kaznivih dejanj bodo v kratkem času znova ponovili nasilno kaznivo dejanje. V Sloveniji do sedaj napovedovanju povratništva nismo posvečali pretirane pozornosti, letos pa je bil sprejet Zakon o probaciji, ki med drugim Upravi Republike Slovenije za probacijo nalaga strokovno obravnavo oseb, ki so vključene v probacijo, kar obsega pomoč pri identifikaciji vzrokov, ki so vplivali na storitev kaznivega dejanja in pri njihovem odpravljanju, pomoč pri razreševanju osebnih stisk in težav, pomoč pri urejanju življenjskih okoliščin in vzpostavljanju sprejemljivih oblik vedenja. Za potrebe priprave osebnega načrta oziroma za izdelavo poročila za sodišče, državnega tožilca ali komisijo za pogojni odpust, naj bi probacijska enota izdelala oceno dejavnikov tveganja in potreb po strokovni obravnavi za uspešnejšo vključitev osebe v družbo, kar nakazuje na bodočo uveljavitev psiholoških testov za napovedovanje povratništva tudi pri nas.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-02 08:22:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96439</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
