<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96438"><dc:title>Dedovanje poslovnega deleža</dc:title><dc:creator>Prislan,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidaršič Skubic,	Viktorija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dedovanje poslovnega deleža</dc:subject><dc:subject>smrt podjetnika</dc:subject><dc:subject>gospodarske družbe</dc:subject><dc:subject>smrt družbenika</dc:subject><dc:subject>dediči po zapustniku podjetniku</dc:subject><dc:description>Podjetništvo je temelj današnjega gospodarstva. Število ustanovljenih gospodarskih družb iz leta v leto narašča, s tem pa se veča tudi število podjetnikov. Podjetniška dejavnost ni vezana na osebo podjetnika in se ne konča z njegovo smrtjo. Številni podjetniki dosežejo uspeh in ugled skozi vrsto let in si skozi več generacij ustvarijo svoj prostor na trgu, zato je zelo pomembno, kako je v pravnem sistemu urejeno dedovanje po zapustniku podjetniku. Ključna naloga dednega prava je, da doseže primerno ravnovesje med pravicami podjetnikovih upnikov in poslovnih partnerjev ter pravicami njegovih dedičev. Vedno bolj se zavedamo pomena podjetništva za nacionalno gospodarstvo, zato je pomembno, da smrt zapustnika čim manj obremeni gospodarsko družbo, da lahko naprej posluje in s tem povzroči čim manjšo izgubo za gospodarstvo. Ključna pravna vira za preučevanje dedovanja poslovnega deleža sta Zakon o dedovanju (ZD) kot splošni zakon in Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) kot specialni predpis. Slednji deli gospodarske družbe na osebne in kapitalske, posebna oblika gospodarskih subjektov pa je tudi podjetnik posameznik. Podjetnik posameznik ni gospodarska družba in nima pravne osebnosti, zato s smrtjo podjetnika praviloma preneha. Posledice smrti podjetnika pri osebnih družbah so precej drugačne kot pri kapitalskih, kar se odrazi tudi v dednopravnih vprašanjih. Za vse gospodarske družbe v našem sistemu velja numerus clausus ali omejeno število pravnoorganizacijskih oblik, v katerih lahko gospodarske družbe nastopajo v pravnem prometu. Osebne družbe po ZGD-1 so družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in dvojna družba ter s smrtjo družbenika praviloma prenehajo. Kapitalske družbe pa so delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba (SE) ter s smrtjo družbenika delničarja ne prenehajo. Dedovanje po zapustniku podjetniku je lahko oporočno ali po zakonu, a je za usodo družbe zelo dobrodošlo, da zapustnik z oporoko določi dediča, ki bo nadaljeval s podjetniško dejavnostjo.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-02 08:22:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96438</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
