Analiza ekstremnih gladin podzemne vode na Mengeško Domžalskem poljuMartinjak, Barbara (Avtor) Brenčič, Mihael (Mentor) Nihanje gladine podzemne vodeminimalne gladine podzemne vodemaksimalne gladine podzemne vodetrendi nihanja gladin podzemne vodehidrološke postaje podzemne vodeMengeško-Domžalsko poljeDiplomsko delo temelji na analizi hidroloških postaj na Mengeško-Domžalskem polju, v kateri sem obravnavala ekstremne gladine podzemne vode. Osredotočila sem se na hidrološke postaje, ki ležijo na območju Kamniškobistriške ravnine. Obravnavala sem naslednje hidrološke postaje: Loka (1471), Mengeš 3 (Mp-0275), Mengeš 4 (0420), Podgorica (1992), Podgorje (0100), Preserje (0430), Študa (1752) in Zgornje Jarše 2 (D-0582). Podatke sem črpala s spletne strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Za vsako hidrološko postajo je prikazan diagram, ločeno za minimalne in maksimalne vrednosti gladine podzemne vode. Za vsako od postaj in vsakega od nizov podatkov je bil izračunan linearni trend za obdobje od leta 1981 do leta 2013. Iz analiziranih diagramov sem ugotovila, da na skoraj vseh postajah gladine podzemne vode s časom upadajo, razen na postajah Loka (1471) in Preserje (0430), kjer nastopa trend naraščanja minimalnih mesečnih gladin podzemne vode. Trend upadanja podzemne vode na Mengeško-Domžalskem polju se kaže na celotnem analiziranem območju. V osrednjem delu polja je znižanje večje, saj je v okolici veliko črpališč, območje je bolj poseljeno in s tem je tudi infiltracija v vodonosnike manjša. V južnem delu je znižanje gladine podzemne vode najbolj izrazito, gladina podzemne vode je upadla kar za 2 metra, na to pa domnevno vpliva poglobitev struge reke Save, v katero se izteka podzemna voda iz območja Mengeško-Domžalskega polja.20172017-10-02 08:17:12Diplomsko delo/naloga96421sl