<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96416"><dc:title>Vpliv toplotne obdelave jekla PK346 na prehodno temperaturo žilavosti</dc:title><dc:creator>Šavc,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jeklo PK346</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>prehodna temperatura žilavosti</dc:subject><dc:subject>zaostali avstenit</dc:subject><dc:subject>povratni avstenit</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv toplotne obdelave na prehodno temperaturo žilavosti nerjavnega martenzitnega izločevalnoutrjevalnega jekla PK346. Jeklo smo raztopno žarili, kalili in starali pri različnih temperaturah in časih ter merili udarno žilavost po Charpyju. Po standardu ASTM smo vizualno ocenili prelomno površino, to je delež krhkega in duktilnega preloma. Natančnejša fraktografska analiza je bila izvedena na vrstičnem elektronskem mikroskopu (SEM). S pomočjo dilatometra smo določili premenske točke AC1, AC3, Ms in Mf ter zaznali ogrobljanje bakrovih izločkov, ki vplivajo na stabilnost avstenita.  Tega smo merili z rentgensko strukturno difrakcijo (XRD) pred in po staranju. Na vzorcih smo opravili tudi metalografske preiskave na svetlobnem mikroskopu in izmerili trdote po Brinellu. Ugotovili smo, da vsebnost avstenita zniža prehodno temperaturo žilavosti in trdoto jekla. Določili smo tudi najbolj optimalno toplotno obdelavo za jeklo PK346 za doseganje najnižje prehodne temperature žilavosti (–153 °C) pri udarni žilavosti (75 J). Ta sestoji iz raztopnega žarjenja pri temperaturi 1040 °C, kaljenja na zraku in dvakratnega staranja, in sicer na 760 °C/2 h ter 621 °C/4 h.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-02 08:16:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96416</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
