<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96405"><dc:title>Varna vadba v nosečnosti za plod in nosečnico</dc:title><dc:creator>Dolenc,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prenatalna telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>vpliv</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>krvni tlak</dc:subject><dc:subject>srčni utrip</dc:subject><dc:subject>telesna temperatura</dc:subject><dc:subject>plodovi gibi</dc:subject><dc:description>Uvod: Vadba med nosečnostjo med drugim pripomore k vzdrževanju telesne pripravljenosti in primerne telesne mase nosečnice, k lažjemu in krajšemu porodu ter razvoju ploda. Nekatere ženske kljub temu da med nosečnostjo nimajo zdravstvenih težav, niso telesno dejavne ali pa s telesno dejavnostjo zaradi nosečnosti celo prenehajo. Nekateri izmed pomembnejših razlogov za slednje so neinformiranost o varnosti telesne dejavnosti, zmotna prepričanja in strah pred negativnimi posledicami vadbe v nosečnosti. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati vpliv telesne dejavnosti na nosečnico in plod. Ugotoviti želimo, kako se med vadbo spremenijo plodov srčni utrip, število plodovih gibov ter srčna frekvenca, krvni tlak in telesna temperatura nosečnice. Na podlagi ugotovitev želimo opredeliti, ali je vadba med nosečnostjo varna za nosečnico in plod. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s sistematičnim pregledom znanstvene literature. Pri iskanju smo uporabili časovni okvir, in sicer od leta 2000 do 2017. Literatura je bila iskana v angleškem in slovenskem jeziku v podatkovnih bazah CINAHL, Medline, ScienceDirect, Wiley Online Library, The Cochrane Collaboration, Springer Link in Scopus. Za kvalitativno metasintezo je bilo uporabljenih 11 raziskav. Rezultati: Fetalni srčni utrip neposredno po vadbi nosečnice je spemenjen, število plodovih gibov po zaključeni vadbi pa ni višje kot pred začetkom telesne dejavnosti posameznice. Srčna frekvenca, diastolični in sistolični krvni tlak ter telesna temperatura nosečnice se med vadbo povišajo. Razprava in sklep: Telesna dejavnost nosečnice ima vpliv na opazovane spremenljivke in je, v primeru, da jo ženska izvaja v skladu z aktualnimi priporočili, varna tako za plod kot za nosečnico. Vadba med nosečnostjo predstavlja pomembno intervencijo za vzdrževanje splošnega zdravja in psihičnega počutja posameznice, brez da bi ob tem ogrožala razvoj ploda. Da bi k telesni dejavnosti spodbudili čim več nosečnic, ki jim zdravstveno stanje vadbo dopušča, je potrebno dodatno in bolj kakovostno informiranje ciljne skupine ter izobraževanje zdravstvenih in drugih odgovornih strokovnih delavcev o varnosti ter prednostih vadbe med nosečnostjo.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-01 07:16:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96405</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
