<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96397"><dc:title>Kvalifikacija v mednarodnem zasebnem pravu</dc:title><dc:creator>Rome,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger Škerl,	Jerca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvalifikacija</dc:subject><dc:subject>mednarodno zasebno pravo</dc:subject><dc:subject>kolizijska norma</dc:subject><dc:description>Kvalifikacija v mednarodnem zasebnem pravu pomeni subsumpcijo dejanskega pravnega razmerja pod pojme in kategorije v kolizijskem pravilu. Težave se pojavijo takrat, ko pridejo v poštev različne kvalifikacije iz različnih pravnih ureditev, saj to vpliva na uporabo kolizijskega pravila. V takih primerih je treba odločiti, ali se bo uporabilo kvalifikacijo iz domačega ali tujega prava ali kakšno drugo kvalifikacijo. Teorije o načinu kvalifikacije so različne, vsaka ima svoje prednosti in slabosti.
V magistrski nalogi so najprej predstavljeni različni načini kvalifikacije: kvalifikacija po lex fori, kvalifikacija po lex causae, kvalifikacija po primerjalni metodi, stopnjevana kvalifikacija in funkcionalna kvalifikacija. Na vprašanje, katera izmed teorij naj se uporabi pri odločanju, ni jasnega končnega odgovora. Tudi v slovenskem pravnem redu ni pravila glede kvalifikacije, sodišče pa jo mora še vedno opraviti. Pri tem je treba upoštevati tudi pravo Evropske unije in mednarodne pogodbe.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-30 07:15:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96397</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
