<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96388"><dc:title>Povezanost med izkušnjo postaršenja v otroštvu ter strahom pred intimnostjo in zadovoljstvom v partnerskem odnosu</dc:title><dc:creator>Lutman,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repič Slavič,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>postaršenje</dc:subject><dc:subject>postaršeni otrok</dc:subject><dc:subject>strah pred intimnostjo</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo v partnerskem odnosu</dc:subject><dc:subject>relacijska družinska terapija</dc:subject><dc:description>Avtor v magistrskem delu raziskuje povezanost med izkušnjo postaršenja v otroštvu ter strahom pred intimnostjo in zadovoljstvom v partnerskem odnosu. Teoretični del se začenja z bogatim kritično-analitičnim pregledom obstoječe domače in tuje strokovne literature s področja postaršenja in strahu pred intimnostjo, nadaljuje pa se s poglobljenim pogledom na postaršenje v okviru RDT. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 212 udeležencev, od tega 30 moških in 182 žensk, v starosti od 20 do 70 let, ki so poročeni ali v resni partnerski zvezi. Rezultati raziskave so pokazali, da med skupnim rezultatom vprašalnika o postaršenju (PI) ter njegovimi poddimenzijami PI(PFP) in PI(SFP) ter strahom pred intimnostjo (dimenzija FIS) in zadovoljstvom v partnerskem odnosu (dimenzija KMS) ni statistično pomembne povezanosti. Izjemo predstavlja poddimenzija PI(PBP) – »pozitivne misli in prepričanja, ki izhajajo iz izkušnje postaršenja«, ki je statistično pomembno negativno povezana s strahom pred intimnostjo in pozitivno povezana z zadovoljstvom v partnerskem odnosu. Izsledki kažejo, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembne razlike v stopnji strahu pred intimnostjo in v doživljanju zadovoljstva v partnerskem odnosu, odkrivajo pa statistično pomembno razliko med poročenimi in neporočenimi udeleženci v skupnem rezultatu vprašalnika o postaršenju (PI), kjer so poročeni udeleženci dosegli v povprečju nižji rezultat kot neporočeni. Podobno velja tudi za lastnost PI(PFP) – »postaršenje, usmerjeno na starše«, kjer so poročeni udeleženci prav tako dosegli v povprečju nižji rezultat kot neporočeni.</dc:description><dc:publisher>[V. Lutman]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-30 07:05:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96388</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
