<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96343"><dc:title>Uporaba prostorskih ključev pri osmošolcih</dc:title><dc:creator>Lapuh,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selan,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>likovni prostor</dc:subject><dc:subject>prostorski ključi</dc:subject><dc:subject>risba</dc:subject><dc:subject>trajnost znanja</dc:subject><dc:subject>učni načrt</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Realni prostor je tridimenzionalni prostor, v katerem se gibljemo in orientiramo v skladu s prostorskim križem, ki ga opredeljuje zgradba človeškega telesa. Na likovni ploskvi, ki ima dve dimenziji, pa realni prostor lahko upodobimo le z iluzijo tretje dimenzije. S problemom upodabljanja iluzije prostora so se umetniki ukvarjali skozi vso zgodovino likovnega ustvarjanja, najintenzivneje v renesansi. Za prikazovanje iluzije prostora služijo prostorski ključi (globinska vodila), ki so kot način upodabljanja prostora na ploskvi tudi sestavni del učnega načrta v osmem razredu osnovne šole. V tej starosti mladostniki že razvijejo zavest o zaznavnih konstancah, te pa so predpogoj za razumevanje prostorskih ključev. Vendar pa se v praksi pogosto kaže, da učenci znanja o prostorskih ključih, ko ga usvojijo, v kasnejših podobnih likovnih nalogah ne uporabijo več. V raziskavi me je zato zanimalo, kako učenci osmega razreda uporabijo znanje o prostorskih ključih v likovnih nalogah, pri katerih uporaba prostorskih ključev ni eksplicitno zahtevana. Raziskava je bila izvedena teoretično in empirično. V teoretičnem delu sem pojasnila zaznavne in likovne zakonitosti prostorskih ključev kot sredstev za gradnjo iluzije prostora, obravnavala sem tudi proces učenja o prostorskih ključih in odprla problem trajnosti znanja. V empiričnem delu sem izvedla kvalitativno raziskavo v razredu v dveh stopnjah v okviru učnih ur likovne umetnosti. Vzorec je bil neslučajnostni namenski, zajemal pa je dva oddelka osmošolcev. V prvi stopnji raziskave sem učence seznanila z vsebino prostorskih ključev, ki so jo uporabili in tudi utemeljili v lastnih likovnih delih na področju risanja. V drugi stopnji pa so po treh mesecih izdelali drugo risbo, tokrat brez spodbude k uporabi prostorskih ključev. Likovne izdelke sem likovno formalno analizirala. S primerjavo dveh risb vsakega učenca sem ugotovila, kakšno je usvojeno znanje o prostorskih ključih in kako je učenec to znanje uporabil v drugi risbi po treh mesecih. Iz podatkov, pridobljenih pri analizi del, je razvidno, da obstaja razlika v znanju o prostorskih ključih med učenkami in učenci. Dognanja raziskave pomenijo doprinos na področju likovne didaktike, specifično pri poučevanju risanja.</dc:description><dc:publisher>[B. Lapuh]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-29 02:44:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96343</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
