PRIMERJALNA ŠTUDIJA IN ANALIZA RAZVITOSTI E-UPRAVEKRANTIĆ, MAJDA (Avtor) Todorovski, Ljupčo (Mentor) e-upravastopnja razvitosti e-upraveAvstrijaHrvaškaDanskaEstonijaObstaja veliko študij, ki se ukvarjajo s primerjalnim vrednotenjem e-uprave. Razlog za tako popularnost primerjalnega vrednotenja je interes različnih držav za boljši vpogled v trenutno specifično fazo razvoja e-uprave na nacionalni ravni. Ta vpogled hkrati razkriva pozitivne in negativne plati razvoja v primerjavi z drugimi državami ter tiste vidike, ki jih je treba izboljšati. Namen naše študije, ki vsebuje analizo razvitosti e-uprave v Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Danski in Estoniji v letih 2014, 2015 in 2016, je ugotoviti, ali v izbranih državah obstaja povezanost med stopnjo razvitosti e-uprave in drugimi izbranimi dejavniki razvitosti države (višina bruto domačega proizvoda, stopnja izobrazbe in stopnja interakcije z javnimi organi). Za opisovanje ključnih pojmov e-uprave in kazalnikov razvitosti smo uporabili metodo deskripcije, s komparativno in statistično metodo pa smo primerjali izmerjene vrednosti izbranih kazalnikov. Ugotovitve analize ne nakazujejo povezanosti med višino BDP in stopnjo razvitosti euprave. Pri nižji in srednji stopnji izobrazbe obstaja negativna povezanost, kar pomeni, da manjši kot so deleži prebivalstva z nižjo oziroma srednjo izobrazbo, bolj se povečuje stopnja razvitosti e-uprave. Delež prebivalstva z visoko izobrazbo pa je pozitivno povezan s stopnjo razvitosti e-uprave. Močna pozitivna povezanost je prav tako prisotna med stopnjo interakcije z javno upravo in stopnjo razvoja e-uprave. Izjema je le Slovenija, kjer se stopnja interakcije z javnimi organi znižuje s povečevanjem stopnje razvitosti e-uprave. S primerjalno analizo smo pridobili boljši vpogled v stanje e-uprave v izbranih državah ter s tem prispevali k boljšemu razumevanju obravnavanega področja in k identifikaciji povezanosti razvitosti e-uprave z drugimi kazalniki razvoja države.20172017-09-28 14:29:42Magistrsko delo/naloga96333sl