<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96307"><dc:title>VOLILNE PREFERENCE MLADIH V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Jerant,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Lan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>demokracija</dc:subject><dc:subject>volitve</dc:subject><dc:subject>volilna udeležba</dc:subject><dc:subject>volilni sistemi</dc:subject><dc:subject>mladina</dc:subject><dc:subject>politična apatija</dc:subject><dc:subject>družbeni mediji</dc:subject><dc:description>Prostovoljna politična participacija pomeni komuniciranje in sodelovanje med državljani in nosilci politične oblasti brez obveznosti. Volilna pravica je ena izmed temeljnih političnih pravic, ki jo državljani izvršujejo neposredno in posredno. Mladi v Sloveniji vstopajo v politično dogajanje na različne načine, vendar je njihova volilna udeležba na posrednih volitvah še vedno nizka. Problematika se skozi zgodovino povečuje zaradi številnih vzrokov, ki vplivajo na politično apatijo mladih. Slovenija sicer na področju problematike vsako leto opravlja javnomnenjske raziskave, katerih izsledki prikazujejo nizke stopnje participacije ter apatičen odnos mladih v odnosu do politike, vendar pa so omenjeni rezultati zgolj informativne narave, obenem pa so tudi težko dostopni.
Namen je torej ugotoviti vzroke, ki mlade odvračajo od participacije na volitvah, ter vsem mladim in drugim državljanov omogočiti vpogled v rezultate zbrane na enem mestu, obenem pa s tem dejanjem vzbuditi njihovo zanimanje za svet politike in večjo volilno udeležbo. 
Vzroke za politično apatijo mladih in morebitno rešitev smo preučevali z uporabo statističnih testov, ki so temeljili na odgovorih sodelujočih v anketnem vprašalniku. Na podlagi raziskave je bilo ugotovljeno, da mladi ne zaupajo v delovanje državnih organov in institucij, da bolje razumejo pojem neposredne demokracije kot pa kompleksne volilne sisteme ter da so družbeni mediji njihov glavni vir informacij na področju politike, kar so bistveni vzroki za majhno volilno udeležbo mladih. V sklopu raziskave je bilo ugotovljeno, da mladi ne obravnavajo obvezne volilne udeležbe kot rešitev za dano problematiko. Ugotovljeni izsledki so informativno sredstvo, ki je namenjeno mladim, ostalim državljanom ter tudi političnim predstavnikom, da spoznajo problem ter ga začnejo reševati.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-28 14:09:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>