Okoljsko označevanje v metalurških tehnologijahNedović, Stanica (Avtor) Kosec, Borut (Mentor) okoljsko (EKO) označevanjemetalurške tehnologijeproizvodoznakatipDanes je okoljsko (EKO) označevanje eno najpomembnejših orodij za dvig nivoja varovanja okolja. Širjenje tega označevanja je povezano tudi z dognanji podjetij, da skrb za varovanje okolja prinaša tudi dobiček. Rezultat tega je pojav različnih deklaracij, zahtev in okoljskih oznak za proizvode, procese in storitve. Leta 1993 je podkomite Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) začel z intenzivnim delom na standardih, ki pokrivajo ekološko marketinške trditve. Rezultat njihovega dela je standard ISO 14020 in definicija treh tipov okoljskega označevanja. TIP I – prostovoljni, večkriterijski program označevanja s strani tretje osebe, ki podeljuje licenco katera odobrava uporabo oznak o varstvu okolja na proizvodih, ki izkazujejo prednosti z vidika varovanja okolja, in s posebno kategorijo proizvodov, ki temeljijo na upoštevanju življenjskega cikla. TIP II – samodeklaracija – trditev o varovanju okolja, ki se nanaša na oznake in deklaracije, ki so zasnovane na proizvajalčevi samodeklarativni trditvi o EKO karakteristikah proizvoda. TIP III – volunterski programi, ki dajo kvantitativne podatke proizvoda z vidika varovanja okolja, na osnovi predhodno postavljenih kategorij parametrov izbranih s strani kompetentne tretje strani in zasnovanih na ocenjevanju življenjskega cikla (LCA), ter verificirane s strani te oziroma neke druge kompetentne strani. V okviru diplomskega dela je bila izvedena ocena pomena okoljskega označevanja za slovenske proizvajalce jekla.20172017-09-28 07:15:33Diplomsko delo/naloga96282sl