Odnos do smrti v misli Sartra, Marcela in LevinasaFlisar, Urška (Avtor) Klun, Branko (Mentor) SartreMarcelLevinassmrteksistencialna miselsvobodaupanjeetikaV pričujočem magistrskem delu avtorica obravnava tri eksistencialne mislece in njihov pogled na smrt. Pri tem ugotavlja, kako je pogled na smrt in razumevanje fenomena smrti povezano z religiozno naravnanostjo človeka. V prvem delu je predstavljena filozofska misel Jeana-Paula Sartra preko njegovega dojemanja zavesti in objektivnega sveta ter niča, tesnobe in svobode. Predvsem se posveti obravnavi pojma smrti v Sartrovem delu Bit in nič ter v izbranih literarnih delih. Smrt je za Sartra tista, ki prekine človekovo svobodo. Obenem je ne moremo pričakovati in napovedati in kot taka je absurdna. V drugem delu se avtorica posveti misli Gabriela Marcela. Osredotoči se predvsem na razlikovanje med prvo in drugo refleksijo, med pojmoma biti in imeti ter med skrivnostjo in bivanjem. Med drugim spregovori tudi o dojemanju človekovega telesa, odnosa do drugega in svobode. Predvsem pa se posveti razumevanju smrti v povezavi s pojmoma upanja in ljubezni. Ti dve kreposti se s smrtjo človeka ne ukineta, ampak živita še naprej. V tretjem delu avtorica predstavi misel francosko-judovskega filozofa Emmanuela Levinasa. Sprva predstavi fenomenološko analizo obličja, preko katere Levinas razvije neskončno odgovornost do drugega človeka. Hkrati pa nam fenomenološka analiza obličja pomaga razumeti fenomen smrti. Filozof povezuje smrt s trpljenjem in časom. Ključno vlogo pa ima smrt drugega človeka, ki je pomembnejša od lastne smrti. Moja odgovornost do drugega se z njegovo smrtjo ne konča, temveč se nadaljuje kot krivda mene, preživelega. V zadnjem delu magistrske naloge avtorica analizira povezavo med predstavljenimi pogledi na smrt in religioznim prepričanjem njihovih avtorjev. Izpostavlja tri ključne vidike. Sartre kot ateist ni verjel v Boga in s tem v posmrtno življenje. Smrt je zanj pomenila konec vsega in zaradi tega je absurdna. Katolik Marcel je smrt razumel v odnosu do treh krščanskih kreposti. Smrt drugega človeka ne prekine našega odnosa do njega, saj nam ostaja upanje v posmrtno življenje. Za Levinasa kot prakticirajočega juda pa je smrt popoln vprašaj in čista »iz-jema« med vsemi ostalimi fenomeni. Naša nevednost glede smrti ne zmanjšuje odgovornosti do sočloveka, temveč jo krepi in razkriva neskončnost naše etične poklicanosti.[U. Flisar]20172017-09-28 07:05:01Magistrsko delo/naloga96273sl