<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96269"><dc:title>Zgodnje učenje programiranja s programskim jezikom Scratch Junior</dc:title><dc:creator>Ropret,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nančovska Šerbec,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerar,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ScratchJr</dc:subject><dc:subject>konstrukcionizem</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Veliko strokovnjakov je mnenja, da je programiranje novodobna pismenost. Zato je pomembno, da se otroci čim prej seznanijo s programiranjem in ga usvojijo. 
Glavna tema diplomskega dela je zgodnje učenje programiranja. V teoretičnem delu obravnavamo učinke zgodnjega učenja programiranja na miselne strukture otrok in predstavimo aplikacijo Scratch Junior, ki je temu namenjena. Scratch Junior je prosto dostopni programski jezik, ki je namenjen uvajanju mlajših generacij v svet programiranja. Uporabniki lahko z njim ustvarjajo interaktivne projekte in se na zabaven način učijo konceptov programiranja. Aplikacija je namenjena otrokom, starim med 5 in 7 let, in je temu primerno tudi prilagojena. V teoretičnem delu je opisan konstrukcionizem, teorija učenja, ki jo je razvil ameriški matematik, računalničar in pedagog Seymour Papert. Konstrukcionistična teorija temelji na ideji »learning by making«, kar pomeni, da je za učenje najpomembnejši proces, v katerem izdelujemo smiseln izdelek. 
Po zgledu konstrukcionistične teorije smo z učenci drugega razreda osnovne šole naredili prve korake v svet programiranja. Polovica razreda se je učila programiranja z aplikacijo Scratch Junior, druga polovica pa s pomočjo fizičnih ukaznih blokov. Ugotavljali smo, ali učenci s pomočjo aplikacije Scratch Junior in fizičnih ukaznih blokov usvojijo zastavljene učne cilje ter kateri način je bolj primeren za prve korake v svet programiranja. 
Ugotovili smo, da je konstrukcionistični pristop zelo primeren za učenje programiranja, saj učenci tako gradijo svoje znanje z interakcijami z okoljem. Po konstrukcionistični teoriji je namreč učenje najbolj učinkovito, kadar učenec med procesom učenja konstruira smiseln izdelek. Po izvedeni učni uri smo ugotovili, da so vsi učenci usvojili zastavljene učne cilje, seveda pa imata oba načina uvedbe svoje prednosti in slabosti. Vsekakor sta oba načina primerna za zgodnje učenje programiranja.</dc:description><dc:publisher>[M. Ropret]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-28 02:48:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96269</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
