Vsebinska aktualizacija modulov gospodinjstva z vidika trajnostiLogar, Irena (Avtor) Koch, Verena (Mentor) Lovšin Kozina, Francka (Komentor) pouk gospodinjstvagospodinjsko opismenjevanjetrajnostna potrošnjarazvoj praktičnih veščinokoljsko izobraževanjetrajnostni razvojtrajnostne kompetenceGospodinjstvo je kot obvezni predmet v slovenski devetletni osnovni šoli vključeno v peti in šesti razred. Cilji in vsebine predmeta so usmerjeni v vzgojno izobraževalno delo, ki učence spodbujajo k oblikovanju pozitivnih stališč, znanj in vedenj do trajnostnega razvoja družbe. Namen magistrskega dela je bil preučiti učna načrta obveznega predmeta gospodinjstvo in izbirnega predmeta sodobna priprava hrane z vidika ciljev in vsebin, ki obravnavajo trajnostni razvoj. Z raziskavo smo preučevali tudi teoretično znanje učencev o trajnostnem razvoju in ugotavljali prenos usvojenega znanja v različne življenjske situacije, ki so jim izpostavljeni učenci. Za potrebe raziskave smo uporabili deskriptivno in kavzalno–neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. V raziskavo je bilo vključenih 140 učencev 5. in 6. razredov ter učencev, ki so obiskovali izbirni predmet sodobna priprava hrane. Podatke o trajnostnih vsebinah, ki so vključene v obravnavane učne načrte, smo pridobili z analizo učnih načrtov, znanje, stališča in vedenje učencev pa smo ugotavljali z namensko oblikovanim vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali učenci. Na podlagi pregleda učnih načrtov in analize empirične raziskave smo oblikovali predlog za nadgradnjo obstoječih učnih načrtov, tako v vsebinskem kot tudi v metodično–didaktičnem smislu, kar lahko pomembno prispeva k sistematični vzgoji otrok in mladostnikov za trajnostni razvoj. Rezultati raziskave kažejo, da vsebine, ki obravnavajo trajnostni razvoj, niso oziroma so premalo zastopane v učni načrtih. Zato smo oblikovali predlog novih, aktualnih, pojmov, ki bi jih vključili v učne načrte in kataloge znanj. K temeljnim načelom, ki jih upoštevamo pri uresničevanju splošnih ciljev učnega načrta za gospodinjstvo, predlagamo tudi vključitev načela trajnosti. Največ znanja so anketirani učenci pokazali pri odgovorih na vprašanja, ki so zapisana v učnih načrtih in obravnavana pri pouku v zvezi z recikliranjem, ločevanjem odpadkov, ponovno uporabo odpadkov, ravnanjem z nevarnimi odpadki, varčevanjem z energijo. Največ neznanja pa zasledimo pri novih pojmih, ki niso zapisani v učnih načrtih, kot na primer: hitra moda, nevidna voda, certifikat kakovosti in tako dalje. Zanimalo nas je tudi mnenje učencev glede pogostosti uporabe znanja, ki ga učenci pridobijo pri pouku gospodinjstva in ga nato uporabijo v vsakdanjem življenju. Rezultati kažejo, da med mnenji anketiranih učencev 5. razreda in učencev višjih razredov o uporabi pridobljenega znanja pri pouku gospodinjstva in pouku izbirnega predmeta ni bilo statistično pomembnih razlik. Statistično pomembne razlike so se pokazale le v različnem mnenju učencev 5. razreda in ostalimi učenci glede izogibanja pakiranim živilom in zavračanja plastičnih vrečk pri nakupovanju. Vsi anketirani učenci menijo, da je najbolj uporabno in pogosto prenosljivo znanje v vsakdanje življenje kuhanje; najmanjkrat uporabljeno znanje, pridobljeno pri pouku gospodinjstva, pa predelava in oblikovanje starega oblačila v zanimivejše oblačilo. Vsebine trajnostnega razvoja je potrebno vključiti v učne načrte in kataloge znanj, ki naj vodijo učitelja pri načrtovanju, usmerjanju in izpeljavi vzgojno–izobraževalnega dela, saj bomo le tako lahko dosegli spremembe v mišljenju in delovanju družbe v smeri trajnostnega razvoja in nenazadnje dosegli tudi cilje, ki so zapisani v Agendi za trajnostni razvoj 2030.[I. Logar]20172017-09-28 02:47:48Magistrsko delo/naloga96258sl