<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96240"><dc:title>PRIMERJAVA EVROPSKEGA SOCIALNEGA MODELA S SOCIALNIM MODELOM V ZDA</dc:title><dc:creator>KUDJELJIĆ,	GORAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>evropski socialni model</dc:subject><dc:subject>socialni model ZDA</dc:subject><dc:subject>socialna država</dc:subject><dc:subject>trg dela</dc:subject><dc:subject>zdravstveni sistem</dc:subject><dc:subject>socialno varstvo</dc:subject><dc:subject>davčni sistem</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu predstavljam evropski socialni model in socialni model Združenih držav Amerike. Oba sistema primerjam na podlagi ekonomsko-socialnih kazalnikov. Države oblikujejo in izvajajo določeno socialno politiko, ki je prilagojena zgodovinskemu razvoju ter ekonomskemu, socialnemu in političnemu stanju v določenem obdobju v državi. Vsaka država članica Evropske unije ima svoj socialni model, vendar mora kljub temu strmeti k smernicam in socialnim normam Evropske unije. Tudi v ZDA ne obstaja enoten socialni sistem na zvezni ravni, ki bi veljal za vse države. Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti evropski socialni model, njegov razvoj skozi čas, značilnosti, socialne podmodele, cilje in prihodnost Evropske unije na tem področju. Prav tako je namen diplomskega dela predstaviti socialni model v Združenih državah Amerike, njegovo zgodovino, značilnosti in ga primerjati z evropskim. Pri tem predstavljam razlike in podobnosti med sistemoma na področju socialno-ekonomske politike. Glavni cilj diplomskega dela je primerjava evropskega socialnega modela in socialnega modela v ZDA s preverjanjem hipotez, ki temeljijo na predpostavki, da je EU uspešnejša od ZDA na ekonomsko-socialnem področju.
To ne drži popolnoma, ker so bile potrjene le tri od sedmih hipotez. Evropski socialni programi nudijo večjo socialno zaščito in dosežejo večji delež prebivalstva. Večja regulacija in radodarnost s socialno zaščito, negativno vpliva na trg dela. Zato so ZDA bolj uspešne na ekonomskem področju, njihovo gospodarstvo pa je bolj konkurenčno in produktivno, ter se lažje odziva na ekonomske spremembe. Tako so se po zadnji gospodarski krizi prej postavile nazaj na noge. EU bi se morala v prihodnosti nekoliko zgledovati po ameriški delovni politiki, da bi z liberalizacijo in deregulacijo trga dela, blaga in storitev, z znižanjem pretirane socialne zaščite in kombinacijo podobnih politik, našla neko sredino, povečala fleksibilnost in na ta način omogočila večjo gospodarsko rast.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-27 11:04:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96240</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
