VPLIV KRIZE NA ZAPOSLENOST ŽENSK V SLOVENIJI IN MEDNARODNA PRIMERJAVABENČAN, JANA (Avtor) Aristovnik, Aleksander (Mentor) zaposlovanje ženskdiskriminacija po spoluvpliv krizeSlovenijaEUSvetovna kriza je povzročila padec gospodarske aktivnosti, ta pa je sprožil proces prilagajanja trga dela nižji ravni aktivnosti. Na krizo so se države Evropske Unije odzvale z okrepitvijo aktivnih posegov in reformami na trgu dela. Prav tako se je tudi Slovenija odzvala na slabšanje razmer na trgu dela s sprejemom ukrepov aktivne politike zaposlovanja in pravno ureditvijo. V Sloveniji je kriza v obdobju od leta 2008 do leta 2013 povzročila znižanje stopnje delovne aktivnosti na trgu dela; stopnja pri moških je bila za več kot 10 odstotnih točk višja kot pri ženskah. V letih 2009 in 2010 je stopnja brezposelnosti pri moških presegla stopnjo brezposelnosti pri ženskah, ker so bile prizadete panoge, ki zaposlujejo pretežno moške. V letih 2012 in 2013 je stopnja brezposelnosti odražala dolgoročne trende in je bila višja med ženskami. To stanje je mogoče pripisati sprejetim varčevalnim ukrepom, ki so imeli negativne posledice za ženske. Za obdobje pred krizo in po njej se še vedno kaže izključenost nekaterih skupin, med drugim tudi glede na spol, kljub uveljavljenim zakonom za enake možnosti. Na trgu dela so ženske tiste, ki so diskriminirane, in sicer pri zaposlovanju, pri nekaterih poklicih, pri napredovanju, pri neenakem plačilu, v politiki so v manjšini, najtežje pa se spopadajo z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Stopnja delovne aktivnosti žensk je v Sloveniji v primerjavi z Evropsko Unijo nekoliko boljša. Delež žensk v politiki po svetu počasi narašča, ampak sedanji položaj v večini držav članic Evropske Unije še vedno kaže na prevladujoč položaj moških. V Sloveniji so ženske v manjšini na vodilnih položajih ter v parlamentu. Urad za enake možnosti Republike Slovenije se ukvarja z zagotavljanjem enakosti spolov, enakih zaposlitvenih možnosti, dostopnosti do izobrazbe, možnosti izbire med vsemi poklici ter vstopanjem žensk v politiko. Največje razlike delovne aktivnosti glede na spol v državah Evropske Unije so dosegle Malta, Grčija in Italija. Izredno majhne razlike delovne aktivnosti glede na spol pa so na Finskem in v Litvi, prav tako tudi na Švedskem in v Latviji. Podatki kažejo izboljšanje stanja, saj je opazen napredek na področju enakopravnega zaposlovanja žensk ter njihovega vključevanja na trgu dela.20172017-09-27 10:39:48Diplomsko delo/naloga96237sl