Sensory information gating during perparatory control over emotional actionsAgatić, Filip (Avtor) Roelofs, Karin (Mentor) Pirtošek, Zvezdan (Komentor) Alfa omejevanjeKognitivni nadzor nad čustvenimi vzgibi je pomemben člen v obvladovanju socialnih interakcij. Omogoča zajezitev čustveno pogojenih avtomatičnih odzivov in oblikuje bolj hotene reakcije. S tem poveča paleto možnih odzivov v določeni situaciji, kar pomeni, da ima posameznik večjo fleksibilnost v vedenju. V primeru motenj v sistemu kognitivnega nadzora nad čustvenimi vzgibi se lahko prizadeti posameznik pretirano izogiba negativnim (in pozitivnim) socialnim dražljajem. Takšno vedenje je eden izmed simptomov socialne anksioznosti, bolezni, ki človeka odtujuje od družbenega okolja in negativno vpliva na kakovost življenja. Za potencialni razvoj novih pristopov zdravljenja socialne anksioznosti je pomembno raziskovati in bolje razumeti nevrološko ozadje kognitivnega nadzora nad čustvenimi vzgibi. Dosedanje študije pogosto povezujejo uspešno udejanjanje čustvenega nadzora v socialnih interakcijah s povezavo prefrontalnih možganskih predelov, kot je anteriorni prefrontalni korteks (aPFC) s področji za avtomatično procesiranje informacij, kot sta amigdala in fuziformno obrazno področje (FFA). Večina študij se osredotoča na to povezavo od zgoraj navzdol, se pravi iz smeri delovanja aPFC na ostala področja, manjka pa odgovor na vprašanje, kako se kognitivni nadzor odraža na področjih avtomatičnega obdelovanja senzoričnih informacij. Še posebej pri nalogah, pri katerih ljudje vedo vnaprej, da bodo uporabili strategije zamejitve čustvenih vzgibov. Možni indikator za zamejitev prenosa senzoričnih informacij je povečana aktivnost v alfa spektru možganske aktivnosti nad tarčnimi področji. Takšna inhibitorna vloga alfa valov je bila opažena pri senzoričnih nalogah in pri nalogah usmerjanja pozornosti, ni pa še podatkov, ali ima vlogo tudi pri kognitivnem nadzoru. Možganska aktivnost udeležencev je bila izmerjena z magnetoencefalografijo med izvedbo naloge pristopa in odmika. Aktivnost v alfa frekvenčnem predelu je bila ovrednotena na nivoju MEG-senzorjev in na nivoju rekonstruiranih možganskih izvirov v dveh eksperimentalnih pogojih. Hipoteza pravi, da je moč alfa valov pri udeležencih višja v neujemajočem (nekongruentnim) raziskovalnem pogoju v primerjavi z ujemajočim (kongruentnim). Analiza s pomočjo neparametrične naključno generirane statistične primerjave je pokazala statistično značilno povečanje v moči alfa valov v pogoju, ko je bila zahteva po kognitivnem nadzoru večja. Razlika je bila prisotna na nivoju rekonstruiranih možganskih izvorov, ne pa tudi na nivoju senzorjev. Rezultati namigujejo na to, da bi alfa valovi lahko imeli inhibitorno vlogo pri kognitivnem nadzoru nad čustvenimi vzgibi, in odpirajo možnost nadaljnjega raziskovanja. Še posebej zanimivo bi bilo podrobneje raziskati aktivnost v fuziformnem obraznem področju.[F. Agatić]20172017-09-27 02:52:24Magistrsko delo/naloga96214sl