<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96211"><dc:title>Odnos osnovnošolcev do biologije in njihovo znanje o evoluciji človeka</dc:title><dc:creator>Gešman,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strgar,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovnošolci</dc:subject><dc:subject>evolucija človeka</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Evolucija človeka velja za zanimivo, a hkrati tudi težko temo, tako za učence kot tudi učitelje. Učenci se z njo srečajo šele konec devetega razreda in jo obdelajo v nekaj urah. Za boljše znanje evolucije človeka bi bilo treba zagotoviti boljše usposabljanje učiteljev, pri katerem  bi se seznanili z napačnimi predstavami, ki so zakoreninjene v miselnosti učencev, in se pri pouku osredotočili na njihovo odpravljanje. Odnosi se oblikujejo vse življenje in vplivajo na posameznikovo vedenje do nekega predmeta ali osebe. Na te odnose učencev vplivajo najrazličnejši dejavniki. Nekateri so povezani z družinskim okoljem, drugi se nanašajo na posameznikove značilnosti, kot so samozaupanje, motivacija in dosežki, tretji pa so odvisni od učiteljev, sovrstnikov in razredne klime. Cilj naše raziskave je bil dobiti vpogled v znanje osmošolcev in devetošolcev o evoluciji človeka. Zanimal nas je tudi odnos učencev do pouka biologije in biologije kot stroke. Preverjali smo tudi, ali so razvidne razlike v znanju evolucije človeka in v odnosu do biologije med učenci različnega spola, razreda in šole. Ugotoviti pa smo želeli tudi, ali obstaja povezava med odnosom do biologije in znanjem evolucije človeka. Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah iz različnih regij, Dolenjske in Štajerske. Vzorec sestavlja 260 osmošolcev in devetošolcev. Učenci so z Likertovo lestvico stališč ocenjevali stopnjo strinjanja z 28 trditvami iz preizkusa znanja o evoluciji človeka ter stopnjo strinjanja s 53 trditvami iz anketnega dela vprašalnika, ki je preverjal njihov odnos do biologije. Učenci so na preizkusu znanja pokazali zadovoljivo znanje o evoluciji človeka, saj so skupno dosegli 60,7 % uspešnost. Največ težav jim je povzročala časovna in krajevna umestitev dogodkov. Devetošolci so pokazali bistveno boljše znanje od osmošolcev. Med dekleti in fanti ter med učenci različnih šol ni bilo pomembnih razlik v znanju evolucije človeka. Učenci so izkazali pozitiven odnos do pouka biologije in biologije kot stroke. Med osmošolci in devetošolci nismo opazili razlik v odnosu do biologije. So se pa pojavljale razlike v odnosu do biologije med učenci različnega spola (dekleta imajo pozitivnejši odnos) in med učenci različnih šol (učenci šole 2 so izkazali pozitivnejši odnos do biologije). Ugotovili smo, da obstaja povezava med znanjem evolucije človeka in odnosom do biologije, in sicer imajo učenci z boljšim znanjem evolucije človeka pozitivnejši odnos do biologije.</dc:description><dc:publisher>[L. Gešman]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-27 02:52:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96211</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
