<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95938"><dc:title>Odnos uporabnikov restavracije Pedagoške fakultete do odgovornega ravnanja s hrano</dc:title><dc:creator>Krištof,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostanjevec,	Stojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Erjavšek,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zavržena hrana</dc:subject><dc:description>Problem zavržene hrane je pereč in po svetu zelo aktualen. Zavržena hrana se pojavlja pri pridelovalcih, predelovalcih, v gospodinjstvih, trgovinah, restavracijah, šolah in drugih ustanovah, kjer strežejo hrano. Pomembno je ozaveščanje družbe o posledicah zavržene hrane, zato sem v diplomskem delu ugotavljala odnos študentov in dijakov do zavržene hrane ter njihovo zadovoljstvo s hrano v restavraciji na Pedagoški fakulteti. Raziskala sem vzroke za zavrženo hrano in pridobila predloge študentov ter dijakov za zmanjšanje količine zavržene hrane. Pri raziskovanju sem uporabila deskriptivno metodo ter kvantitativni raziskovalni pristop. V raziskavo je bilo vključenih 60 študentov Pedagoške fakultete Ljubljana z različnih študijskih smeri ter 59 dijakov Srednje vzgojiteljske šole in Gimnazije, prav tako v Ljubljani.
Ugotovila sem, da so tako dijaki kot študentje srednje zadovoljni s hrano v restavraciji na Pedagoški fakulteti. V primeru nezadovoljstva najpogosteje izpostavljajo okus in splošno tehnološko kakovost hrane. Ugotovila sem, da so vzroki, da študentje ne pojedo celotnega obroka večinoma povezani s preveliko porcijo, medtem ko so dijaki mnenja, da vse hrane ne pojedo zaradi zaznavanja sitosti. Dijaki običajno pojedo vso hrano na krožniku, medtem ko jo študentje pogosteje puščajo na krožniku. Študentje in dijaki predlagajo, da bi lahko zmanjšali količino zavržene hrane z zmanjšanjem količine ponujene hrane na krožniku, kar pomeni, da bi na razdelilnem pultu bolj pogosto lahko izbirali velikost porcije. Ocenjujejo, da bi uporabnike prehranskih storitev o problemu zavržene hrane lahko ozaveščali s predavanji, učinkovita bi bila tudi možnost, da bi bile uporabnikom storitev na voljo posode za shranjevanje hrane, ki je ne pojedo v celoti, ali pa se ostanki hrane, ki so uporabni, razdelijo med tiste, ki hrano potrebujejo. Pomembna je tudi komunikacija med ponudnikom in uporabnikom prehranskih storitev, kar pripomore k temu, da se manj pogosto ponuja manj zaželena hrana. 
Ozaveščanje o zavrženi hrani je po šolah in fakultetah vse bolj aktualno. Glede na rezultate raziskave ocenjujem, da so dijaki in študentje dobro ozaveščeni o posledicah zavržene hrane, študenti nekoliko bolj.
Ocenjujem, da bi z ustrezno organizacijo in ponudbo prehrane lahko vplivali na količino ostankov hrane, pomembne so tudi akcije ozaveščanja, ki spodbujajo dijake in študente k odgovornemu ravnanju s hrano.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-26 03:04:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95938</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
