Učiteljevo zastavljanje vprašanj po branju književnega delaBratec, Lara (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) književni poukKomunikacijski pouk je ključni del učne ure pri vseh predmetih; tudi sodobno načrtovanje in poučevanje književnega pouka temelji na tem pristopu, pri katerem sta v središču književno besedilo in učenec. Pri pouku književnosti komunikacijski pouk poteka po fazah od uvodne motivacije do poglabljanja doživetij in novih nalog. V magistrskem delu smo se osredinili na dejavnosti po branju književnega besedila, poudarek je na vprašanjih, ki jih učitelj zastavlja učencem po branju književnega besedila. Pomembno je dajati poudarek predvsem problemskim vprašanjem oziroma vprašanjem višje ravni, veliko raziskav, tudi naša, pa kaže, da še vedno močno prevladujejo vprašanja nižje ravni. Pri zastavljanju vprašanj ni tako pomembno število vprašanj, ampak je treba poskrbeti predvsem za ustreznost oziroma kakovost zastavljenih vprašanj. Kakovostno zastavljena vprašanja so učencem izziv, da sami z razmišljanjem pridejo do odgovora in da se v njih aktivirajo višji miselni procesi. Izsledki raziskave nam ponujajo vpogled v trenutno stanje zastavljanja vprašanj pri razrednih učiteljih, hkrati pa razrednim učiteljem lahko predstavljajo pomoč pri zastavljanju vprašanj na različnih ravneh pri obravnavi književnega dela. V empiričnem delu smo z vprašanji učiteljic in s kratkim vprašalnikom ugotovili, da danes učitelji zastavljajo vprašanja pretežno na nižji ravni (raven znanja, razumevanja in uporabe). Zaslediti je bilo tudi nekaj vprašanj višje ravni, vendar je bil to le majhen del. Ugotovili smo tudi, da se učitelji zavedajo pomena in pomembnosti zastavljanja vprašanj, saj se na pogovor o besedilu pripravijo, si zapišejo vprašanja, preberejo besedilo, razmislijo o vsebini, uvodni motivaciji, sporočilu itd., vendar to še vedno ni dovolj. Večji poudarek bi moral biti na razmišljanju učencev in ne samo na obnovitvi besedila z vprašanji na ravni znanja.20172017-09-26 03:04:10Magistrsko delo/naloga95934sl