Spletna aplikacija za upodabljanje povratne informacije pri gibalnem učenjuBRVAR, DAVID (Avtor) Jakus, Grega (Mentor) motorično učenjezunanja povratna informacijaupodabljanjeWebGLspletna aplikacijaV magistrskem delu se posvečamo učenju gibalnih vzorcev, ki mu pravimo tudi gibalno ali motorično učenje (ang. motor learning). Napredek takšnega učenja temelji na povratni informaciji o izvedbi gibalnega vzorca, na podlagi katere lahko v naslednjih ponovitvah učenec izboljša njegovo izvajanje. Povratna informacija je lahko notranja ali zunanja. Medtem ko prva izvira iz človekovih notranjih zaznavnih procesov (t. i. propriocepcije), pa zunanja povratna informacija (ZPI) izhaja iz človeku zunanjega okolja in je notranji povratni informaciji dodana z namenom narediti proces učenja gibanja še bolj učinkovit. ZPI je lahko posredovana preko zvočnega, vizualnega, ali haptičnega zaznavnega kanala ali pa v njihovi kombinaciji. V delu obravnavamo vizualno ZPI, ki smo jo izvedli v obliki spletne aplikacije. Spletne aplikacije se izvajajo v brskalnikih in so zaradi razširjenosti slednjih splošno uporabne na različnih napravah. Gibalne vzorce razvrščamo glede na kompleksnost, cikličnost in hitrost izvedbe, vse te lastnosti pa vplivajo na strategijo podajanja ZPI. Ta vključuje odločitve o številnih lastnostih ZPI, kot so: uporabljeni zaznavni kanal, vir in trenutek podajanja ZPI, svoboda uporabnikove odločitve o ZPI, polarnost in zahtevnost predelave. Vsako izmed omenjenih lastnosti podrobneje obdelamo v pripadajočih podpoglavjih. V nadaljevanju se osredotočimo na vizualno povratno informacijo, ki jo lahko prikažemo v naravni ali abstraktni obliki z uporabo različnih strategij. Pri vizualni ZPI je izbira oblike in strategije odvisna predvsem od kompleksnosti učenega gibalnega vzorca. Zapis tega vzorca je sestavljen iz natančno zabeleženih podatkov o vrednosti t. i. gibalnih spremenljivk, ki gibanje opišejo. Gre za rezultat t. i. zajema gibanja, ki ga v magistrskem delu izvedemo s pomočjo sistema za optično zajetje gibanja. Gibalne spremenljivke morajo biti zapisane v podatkovni strukturi, primerni za nadaljnjo analizo gibalnega vzorca in pripravo ZPI. Podatkovna struktura, ki smo jo definirali v okviru magistrskega dela, omogoča shranjevanje vrednosti poljubnih gibalnih spremenljivk v prostoru in času. V praktičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na upodobitev ZPI z uporabo spletnih tehnologij. Ker neposredni dostop do grafične strojne opreme dandanes ni mogoč, niti ni posebej smiseln, se v ta namen za računalniško upodabljanje uporabljajo t. i. aplikacijski programski vmesniki (Application Programming Interfaces - APIs) za prikaz grafike. Za tovrstni prikaz v spletni aplikaciji uporabimo WebGL (ang. Web Graphics Library) API, ki je, kot pove že njegovo ime, zasnovan ravno za uporabo v spletu. Upodabljanje je izvedeno v odjemalskem delu spletne aplikacije. Podatke o gibanju odjemalcu posreduje strežniški del, pri čemer se opira na komunikacijo preko protokola WebSocket. S pomočjo slednjega se podatki o gibanju v spletno aplikacijo prenesejo v realnem času, kar pomeni, da lahko učenec prejme ZPI v trenutku, ko dokonča izvajanje gibalnega vzorca. Zaradi vnaprej definirane podatkovne strukture, ki služi kot točka dostopa do storitve izdelane aplikacije, je aplikacija prenosljiva in ni odvisna samo od konkretnega sistema za zajem gibanja, temveč je uporabna širše. Povratna informacija, ki jo podaja, je namenjena za splošno gibanje (ni omejena samo z enim tipom gibanja), in je podana tako z abstraktnim prikazom kot s prikazovanjem v navideznem okolju (t. i. naravno prikazovanje) oz. s kombinacijo obeh. Uporaba izdelane spletne aplikacije in podrobnejši opis podprtih prikazov sta predstavljena na primeru zamaha v golfu.20172017-09-25 07:59:47Magistrsko delo/naloga95907sl