<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95905"><dc:title>Novosti pri zdravljenju bolnikov s sladkorno boleznijo ob akutni hiperglikemiji</dc:title><dc:creator>Čuk,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobnar,	Albina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pripomočki</dc:subject><dc:subject>ukrepi za uravnavanje krvnega sladkorja</dc:subject><dc:subject>načini aplikacije inzulina</dc:subject><dc:description>Uvod: Akutna hiperglikemija se lahko pojavi pri zdravem človeku ali pri bolniku s sladkorno boleznijo. Če bolnik pravočasno ne opazi povišane koncentracije glukoze v krvi, pride do zapletov, kot sta diabetična ketoacidoza ali diabetični aketotični hiperosmolarni  sindrom. Zapleta sta življenjsko ogrožujoča, zato se pogosto raziskuje načine preprečevanja njunega nastanka in zdravljenja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti novosti zdravljenja bolnika s sladkorno boleznijo ob akutni hiperglikemiji. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom izvirnih in preglednih znanstvenih člankov, objavljenih v zadnjih 10-ih letih. Uporabljena literatura je bila iskana po podatkovnih bazah CINAHL, The Cochrane Collaboration, Science Direct, Medline (PubMed) in COBIB.SI. Rezultati: Na podlagi pregleda literature smo ugotovili, da je poleg samokontrole na voljo veliko tehničnih pripomočkov za učinkovito preprečevanje  akutne hiperglikemije. Bolniki s sladkorno boleznijo uporabljajo kontinuirano infuzijsko inzulinsko črpalko in senzor za merjenje glukoze v krvi. Razvija se še umetna trebušna slinavka z zaprto zanko in mikro kontinuirana infuzijska inzulinska črpalka. Prav tako strokovnjaki razvijajo razne senzorje, ki bi uporabnika obvestili o nepravilnem delovanju katerega izmed omenjenih pripomočkov. Raziskave kažejo, da so diagnostični in klinični kriteriji za prepoznavo akutne hiperglikemije nespremenjeni. Zdravljenje je v zadnjih petih letih zelo napredovalo: ugotovili so kolikšen odmerek inzulina je najbolj primeren ob pojavu akutne hiperglikemije, dokazali učinkovitost subkutanega hitrodelujočega inzulina, razlike v izidu zdravljenja ketoacidoze glede na toničnost tekočine in možnost uporabe dializnega zdravljenja. Razprava in sklep: Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni, kar pomeni tudi povišano tveganje za pojav akutne hiperglikemije. Raziskave so pokazale, da se ljudje zavedajo resnosti problema, saj vedno znova iščejo nove možnosti za preprečitev hiperglikemije. Poleg tega se v večini bolnišnic ravnajo po najnovejših znanstvenih dokazih ter opozarjajo na slabo poučenost nekaterih zdravstvenih delavcev, ki so ključni pri prepoznavi in zdravljenju hiperglikemije. Prav tako raziskujejo kakšen način zdravljenja zapletov akutne hiperglikemije je najmanj invaziven in hkrati najbolj učinkovit.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-23 07:16:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95905</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
