Razvoj učenja z raziskovanjem na primeru kromatografije v osnovni šoliJerman Zagorc, Staša (Avtor) Devetak, Iztok (Mentor) Slapničar, Miha (Komentor) barveBarve nas obkrožajo in spremljajo vsak dan in na vsakdanjem koraku. Pojem barve pa vseeno ni tako samoumeven, kot sem nam zdi. Povezan je s svetlobo in je fizikalni pojav, barvilo pa je snov, ki obarva druge materiale s posebnimi tehnikami. Poznamo naravna in sintetična barvila. Prva so pridobljena iz naravnih virov, druga pa so sintetično pridobljena. Naravna barvila se delijo na derivate izoprena, pirola, pirimidina, pirana in kinona, sintetična pa na azo barvila, žveplova barvila, indigoidna barvila, antrakinonska in trifenilmetanska barvila. Kromatografija je postopek ločevanja snovi iz zmesi. Poznamo različne delitve kromatografije, in sicer glede na: interakcijo (absorbcijska, porazdelitvena, ionsko izmenjevalna in izključitvena), mobilno fazo (plinska, tekoča) in aparaturo za stacionarno fazo (kolonska, planarna). Od tod izhaja več tipov kromatografije, pri čemer so najbolj poznane papirna, tankoplastna, plinska in gelska kromatografija. Preprost in obenem zelo zahteven in zapleten postopek nudi hitre in učinkovite rezultate ločevanja zmesi. Zaradi enostavne praktične izvedbe ga lahko kot eksperiment uporabljamo v osnovnih in srednjih šolah. S pojmom kromatografija se učenci srečajo v 7. razredu osnovne šole pri predmetu naravoslovje. Raziskave kažejo, da je učenje z raziskovanjem učencem veliko zanimivejše in da je znanje, ki ga pri tem dobijo, bolj poglobljeno in trajnejše. Izdelan je bil PROFILES učni modul z naslovom »Ali so sintetična barvila zmes barvil?«, ki obravnava vsebine naravnih in sintetičnih barvil ter različne metode ločevanje snovi iz zmesi. PROFILES učni modul je bil projekt 7. evropskega okvirnega programa in temelji na učenju in poučevanju naravoslovnih vsebin, ki temeljijo na socio-naravoslovnem kontekstu.20172017-09-23 02:57:25Diplomsko delo/naloga95895sl