<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95880"><dc:title>Rezilientnost vzgojiteljev v povezavi z njihovim profesionalnim razvojem</dc:title><dc:creator>Černe,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrtnik Vitulić,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgojiteljeva rezilientnost</dc:subject><dc:subject>profesionalni razvoj</dc:subject><dc:subject>modeli profesionalnega razvoja</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomskem delu sem se osredinila na rezilientnost vzgojiteljev v povezavi z njihovim profesionalnim razvojem. Diplomsko delo sem razdelila na dva večja sklopa, na teoretični in empirični del.
V teoretičnem delu sem sprva opredelila rezilientnost in njeno povezavo z varovalnimi dejavniki ter dejavniki tveganja. Predstavila sem razvoj teorije rezilientnosti in njen pomen v vrtcu. Zatem sem definirala pojem profesionalnega razvoja, podala njegove značilnosti in dejavnike, opisala tri različne modele profesionalnega razvoja in predstavila njihove pomanjkljivosti. Na koncu teoretičnega uvoda sem opisala povezavo vzgojiteljeve rezilientnosti z njegovim profesionalnim razvojem.
Glavni cilj raziskave, ki sem jo izvedla, je ugotoviti, kako vzgojiteljice predšolskih otrok zaznavajo svojo rezilientnost in katero področje rezilientnosti je pri njih najmočneje izraženo ter katero najšibkeje. Skušala sem tudi ugotoviti, ali obstaja razlika med rezilientnostjo vzgojiteljic na različnih stopnjah profesionalnega razvoja. Za vzorec raziskovanja sem si izbrala vzgojiteljice drugega starostnega obdobja iz različnih vrtcev v Sloveniji. Rešile so Lestvico osebnostne prožnosti, ki sta jo sestavila Connor in Davidson (2001, 2013, 2015).
Ugotovila sem, da se vzgojiteljice zaznavajo kot rezilientne, saj imajo pogosto občutek nadzora nad svojim življenjem in so pogosto hitro prilagodljive, ne glede na ovire, s katerimi se srečujejo. Pri sebi kot najmočneje izraženo zaznavajo področje doživljanja nadzora nad dogajanjem, najšibkeje pa področje duhovnosti. Ugotovila sem tudi, da med vzgojiteljicami, ki se nahajajo na različnih stopnjah profesionalnega razvoja, ne prihaja do statistično pomembnih razlik v zaznavanju lastne rezilientnosti.
Na podlagi teh ugotovitev so v zaključku diplomskega dela podana izhodišča za nadaljnje raziskave, ki bi s svojimi rezultati pripomogle k boljši osveščenosti družbe o pomenu rezilientnosti.</dc:description><dc:publisher>[N. Černe]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-23 02:56:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95880</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
