<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95868"><dc:title>Težki minerali v tleh in dolomitni podlagi v okolici Postojne, Zaplane in Stične</dc:title><dc:creator>Čeplak,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jarc,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Miler,	Miloš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>težki minerali</dc:subject><dc:subject>tla</dc:subject><dc:subject>zgornjetriasni dolomit</dc:subject><dc:subject>SEM/EDS</dc:subject><dc:subject>XRD</dc:subject><dc:description>Na treh območjih v Sloveniji - v okolici Postojne, Zaplane in Stične - smo želeli preveriti prisotnost in količino težkih mineralov v matični podlagi, zgornjetriasnem dolomitu ter v tleh. Zanimalo nas je, ali so težki minerali v tleh avtohtoni ali alohtoni. Preveriti smo želeli tudi vpliv rabe tal (travnik, gozd) na njihovo porazdelitev.
Praškovna rentgenska difrakcija (XRD) je v vzorcih tal pokazala prisotnost dolomita, kremena, muskovita/illita ter minerale kloritove skupine, v vzorcih matične kamnine pa le dolomit. S pomočjo optične mikroskopije smo poleg dolomita določili še posamezna zrna glinencev, kremena, muskovita, temnih nepresevnih mineralov in litična zrna.
Delež netopnih težkih mineralov v matični kamnini je majhen. Po končanem raztapljanju dolomita s HCl smo pridobili le med 0,03 % in 0,70 % netopnega ostanka. Analiza SEM/EDS netopnega ostanka in poliranih zbruskov je pokazala prisotnost sedmih mineralov: cirkona, TiO2 (najverjetneje rutila), mineralov monacitove in apatitove skupine, sfalerita, pirita in fluorita. Velikosti omenjenih mineralov so do 10 μm. Mineralna zrna večinoma ne kažejo znakov daljšega transporta in preperevanja.
Delež težke frakcije v tleh je med 0,01 % in 0,16 %. S SEM/EDS analizo smo določili 13 mineralov oz. različkov. V večini vzorcev tal so prisotni cirkon, ilmenit, TiO2 (najverjetneje rutil), minerali monacitove skupine in kromit. Pogosti so tudi železovi oksidi/hidroksidi in minerali ksenotimove. Minerali apatitove skupine, titanit in magneziokromit so zastopani v dveh oziroma treh vzorcih, medtem ko smo titanomagnetit, svinčev oksid/karbonat in pirit našli le v posameznih vzorcih. Velikost omenjenih mineralov je v povprečju 60 μm. Znaki transporta in preperevanja so izrazitejši kot v kamnini.
V travniških tleh smo določili dvanajst, v gozdnih tleh devet različnih mineralov. Menimo, da raba tal (travnik, gozd) bistveno ne vpliva na vsebnost težkih mineralov v tleh. Rezultati analiz kažejo, da imajo minerali v tleh tako avtohton kot alohton izvor.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-22 07:15:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95868</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
